Razsodbo bo med 14. in 16. uro predstavil predsednik arbitražnega sodišča Gilbert Guillaume.

Z razsodbo bo arbitražno sodišče v skladu z arbitražnim sporazumom, ki je bil sklenjen leta 2009 v Stockholmu, določilo potek meje med državama na kopnem in morju, stik Slovenije z odprtim morjem in režim za uporabo ustreznih morskih območij.

Mejo morajo določiti na podlagi "pravil in načel mednarodnega prava", pri določitvi stika in režima za uporabo morskih območij pa za "dosego poštene in pravične odločitve" lahko upoštevajo še "pravičnost in načelo dobrososedskih odnosov".

Cerar: Gre za pomembno odločitev
"Slovenija bo, kot smo se k temu zavezali, odločbo arbitražnega sodišča spoštovala in pričakujem, da bo tako ravnala tudi Hrvaška," je ob robu seje DZ-ja dejal predsednik vlade Miro Cerar.

Cerar je še dodal, da gre za izjemno pomembno odločitev, ki bo dokončno razrešila odprto vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško. Zato je izjemnega pomena za obe državi in tudi neki vzorec reševanja sporov za širšo regijo.

Pahor: Pričakujemo stik
Predsednik republike Borut Pahor pa je v pogovoru za TV Slovenija dejal: "Pričakujemo, da bo v skladu s točko 3b arbitražnega sporazuma sodišče določilo tako imenovani stik." Ob tem je opozoril, da morebitna zaostrovanja odnosov in same retorike na koncu ne bi pomagala ne eni in ne drugi strani. "Vendarle vsi skupaj dobro vemo, da sporazumu in nalogi arbitražnega sodišča, da določi meje, ni alternative", je še dejal Pahor.
Erjavec: Več scenarijev je pripravljenih
Po besedah zunanjega ministra Karla Erjavca imajo na MZZ-ju pripravljenih kar nekaj scenarijev v povezavi z implementacijo razsodbe arbitražnega sodišča, poudaril pa je tudi, da bo Slovenija odločbo spoštovala.

"Težko si predstavljam, da bi država, ki je članica Evropske unije, ki je članica zveze Nato, navsezadnje tudi organizacije Združenih narodov, ravnala v nasprotju s sprejetimi zavezami, mednarodnim pravom in arbitražno odločbo," je ob prihodu iz Luxembourga, kjer se je udeležil zasedanja zunanjih ministrov EU-ja, dejal Erjavec.

Erjavec je še dejal, da je bil arbitražni sporazum sklenjen pod okriljem Evropske komisije, pod takratnim švedskim predsedovanjem in način, da je Slovenija umaknila svoje zadržke in je Hrvaška lahko postala polnopravna članica Evropske unije.

"Ne smemo pozabiti, da je tudi Slovenija morala nekajkrat sprejeti odločitve, s katerimi se ni najbolj strinjala ali se ji odločitve niso zdele najbolj pravične," je še dejal. Spomnil je, da je Slovenija spoštovala odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice, ko je šlo za varčevalce v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem in ko je šlo za izbrisane.

Horvat: Arbitraža mora določiti stik z odprtim morjem
Predsednik odbora DZ-ja za zunanjo politiko Jožef Horvat (NSi) je povedal, da Slovenija že tako rekoč vse letošnje leto pričakuje odločitev arbitražnega sodišča, in opomnil, da mora arbitražno sodišče v skladu s sporazumom določiti mejo med Slovenijo in Hrvaško na kopnem in na morju, na drugi strani pa je arbitražni sporazum Hrvaški odprl vrata v EU.

"Že večkrat smo povedali, da bo Slovenija spoštovala odločitev arbitražnega sodišča, med drugim tudi zato, ker v Evropi velja vladavina prava, enako pa pričakujemo tudi od sosedov Hrvatov," je poudaril Horvat in spomnil na sklep DZ-ja iz leta 2011, da če arbitražno sodišče ne bo določilo stika Slovenije z odprtim morjem, potem ne bo izpolnilo naloge arbitražnega sodišča. Slovenija v takem primeru odločitve sodišča ne bo spoštovala, je poudaril Horvat.

Židan: Odnosi v regiji se morajo urediti
Kmetijski minister Dejan Židan je izrazil željo, da se odnosi v celotni regiji čim prej uredijo, "saj je odprtih vprašanj zunaj evropskih meja več kot preveč in jih komaj obvladujemo, vključno z migracijsko krizo". Židan rešitev nerešenega vprašanja o meji med Slovenijo in Hrvaško s pomočjo arbitraže razume kot pomemben prispevek k večji stabilnosti EU-ja.

"Če smo se odločili za arbitražo, je treba spoštovati mednarodno pravo, ker to ves čas očitamo Hrvaški, da tega ne počne," pa je dejal poslanec ZL-ja Matej T. Vatovec.

Hrvaška arbitražo ignorira
Hrvaška sicer ves ta čas vztraja, da arbitražni postopek ne obstaja več. Kot razlog navaja prisluškovalno afero, ki je po njenem mnenju tako hudo prizadela integriteto postopka, da v njem ne more več sodelovati. Leta 2015 so namreč prek prek hrvaških medijev in politike v javnost pricurljali prisluhi pogovorov med takratnim slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem pri arbitražnem sodišču in takratno slovensko agentko Simono Drenik. Njuni telefonski komunikaciji je nekdo prisluškoval (najmanj) 5. novembra 2014 in 11. januarja 2015. Razkrita vsebina je pokazala, da je Slovenija kršila arbitražni sporazum. Arbitražno sodišče je pozneje presodilo, da lahko kljub temu neodvisno in nepristransko sprejme odločitev.
Izstop Hrvaške je naletel na kritike Evropske komisije in tudi nastop političnega predstavnika Nemčije na nedavnem procesu Brdo je pokazal, da največja evropska država svoje stališče utemeljuje na sledenju mednarodnemu pravu.

Nacionalni preiskovalni urad je zaradi prisluškovanja vložil kazensko ovadbo in jo letos z dodatnimi informacijami dopolnil.