Omenjeno školjčišče je na območju Piranskega zaliva že vse od leta 1998 in se je v preteklosti že večkrat širilo, tokratna širitev pa je prva, ki jo je odobrila hrvaška vlada, je poudaril slovenski zunanji minister Karl Erjavec. "To kaže, da hrvaška vlada še vedno ne razume, da arbitražni sporazum velja," je ocenil.

Slovenski zunanji minister je nadaljeval z besedami, da se Slovenija na tovrstne razmere dosledno odziva z diplomatskimi protestnimi notami. Tudi zaradi najnovejše enostranske poteze hrvaške strani bo Ljubljana v Zagreb poslala protestno noto in se posvetovala z odvetniki, je napovedal Erjavec.

Omenjeni sporni dogodki kažejo, da je treba vprašanje meje rešiti čim prej, saj se bodo v nasprotnem primeru nadaljevale napetosti. "Menim, da imata Slovenija in Hrvaška trenutno pomembnejše skrbi in da so takšna ravnanja povsem nepotrebna in neustrezna," je dejal minister.
Hrvaška: Koncesija skladna z zakoni
Hrvaško zunanje ministrstvo je v odzivu za Slovensko tiskovno agencijo (STA) dejalo, da ni prejelo še nobene slovenske diplomatske note zaradi školjčišča, ki ga je umaški ribič postavil na sredini Piranskega zaliva. "Hrvaško zunanje ministrstvo lahko potrdi, da so vse do zdaj izdane koncesije za školjčišča v skladu z nacionalno zakonodajo Republike Hrvaške ob spoštovanju ustreznih pravil mednarodnega prava," so sporočili s hrvaškega zunanjega ministrstva.

Odzivi slovenskih organov bi bili kršitev sporazuma
Na vprašanje, zakaj se noben slovenski državni organ ne odzove na širitev školjčišča, je Erjavec odvrnil, da bi tovrstni odzivi pomenili kršitev arbitražnega sporazuma. Erjavec je ob tem spomnil na 10. člen arbitražnega sporazuma, ki določa, da se mora vsaka stran vzdržati ravnanj, ki bi lahko vznemirila obe strani. Poudaril je, da Slovenija oba člena spoštuje.

"Res pa je, da je Hrvaška odstopila od arbitražnega sporazuma in da ga ne namerava upoštevati. A arbitražni sporazum velja in Hrvaška bi ga morala upoštevati," je pojasnil.

Erjavec je med drugim v odzivu za javnost poudaril tudi nenačelnost Hrvaške, saj je ta pred odstopom od arbitražnega sporazuma v odgovorih na protestne note poudarjala, da ne gre za kršitev sporazuma, zdaj pa na identične note odgovarja z besedami, da je sporazum zanjo preteklost. "Mislim, da je takšno ravnanje hrvaške vlade neustrezno, neodgovorno, in obžalujem, da vodijo tako politiko," je sklenil vodja slovenske diplomacije.

Na čigavi strani so školjke, bo določila arbitraža
Na kateri strani meje so školjčišča, bo znano, ko bo arbitražno sodišče določilo mejo, je še dejal Erjavec in napovedal, da bo Slovenija ustrezno ukrepala, če bo sodišče sprejelo odločitev, da je školjčišče na slovenski strani.

Nobeno dogajanje v Piranskem zalivu po 25. juniju 1991 ne bo imelo pravnih posledic za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško, je še dejal in hkrati spomnil, da v skladu s 5. členom arbitražnega sporazuma nobeno enostransko dejanje po 25. juniju 1991 ne more prejudicirati meje in ga arbitražno sodišče pri določanju meje med Slovenijo in Hrvaško ne bo upoštevalo.

Slovenija po ministrovih besedah pričakuje, da bo arbitražno sodišče letos objavilo sodbo o slovensko-hrvaški meji in da bo hrvaška stran ne glede na njeno trenutno stališče odločitev sodišča spoštovala.