Kaučič je dejal, da bi se sam tako zapletenemu vprašanju izognil, saj se s tem tvega, da je sestavljavec pozabil na kakšno vprašanje in bi zato zadoščal že prvi del vprašanja. Volivce bi tako morali spraševati, ali so za to, da državni zbor sprejme arbitražni sporazum.

Arbitražni sporazum najprej na ustavno sodišče, nato na referendum
Arbitražni sporazum mora sicer najprej prestati presojo na ustavnem sodišču, šele potem bo izpeljan referendum, saj se je koalicija zavezala, da bo počakala na odločitev ustavnega sodišča. Po neuradnih podatkih bi ustavno sodišče o zadevi lahko odločalo od treh mesecev do pol leta, je za Odmeve poročala Petra Bezjak.

V podobnih primerih je ustavno sodišče leta 1997 odločalo od treh tednov do enega leta in pol. Mednarodna pravnica Mirjam Škrk je opozorila, da je imelo sodišče takrat manj zadev kot pozneje. Kaučič pa je dodal, da obstaja tudi možnost, da bo ustavno sodišče ugotovilo, kar meni tudi sam, da ni pristojno za odločanje, ker ni nastal noben spor oziroma ker vlada ni utemeljila, zakaj bi bil sporazum lahko protiustaven.

Z njim se ni strinjal nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic, ki je dejal, da bi šlo pri takšnem odločanju za predhodno mnenje, pri katerem ustavno sodišče ne izda odločbe, zato bi bilo takšno odločanje mogoče.

Pravniki enotni: Referendum o arbitražnem sporazumu mogoč
Slovenski pravni strokovnjaki so sicer na okrogli mizi skušali odgovoriti na vprašanje, ali je referendum o arbitražnem sporazumu sploh mogoč in ali je za njegovo potrditev v državnem zboru potrebna dvetretjinska večina. Grad je dejal, da se v Sloveniji mednarodna pogodba ratificira z zakonom, ker ima (tudi po odločbi ustavnega sodišča) takšna pogodba v formalnem smislu naravo zakona, to pomeni, da je lahko predmet veta v državnem svetu in tudi zakonodajnega referenduma.

Kaučič je pojasnil, da imajo države možnost referenduma o mednarodni pogodbi urejeno različno. Slovensko ustavno sodišče je med drugim razveljavilo člen zakona, ki je določal, da referendum o mednarodnih pogodbah ni mogoč.

Dva referenduma o istem vprašanju?
Glede dvetretjinske podpore arbitražnemu sporazumu v DZ-ju pa so Škrkova, Grad, Kaučič in mednarodna pravnica Vasilka Sancin menili, da ni potrebna. Sancinova je pojasnila, da se z dvetretjinsko večino glasov vseh poslancev ratificirajo le mednarodne pogodbe, s katerimi Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, kar pa arbitražno sodišče ni. Po drugi strani dekan ljubljanske pravne fakultete Rajko Pirnat meni, da arbitražni sporazum dopolnjuje zakon o izvedbi temeljne ustavne listine, ki bi ga bilo treba spremeniti, za kar je potrebna dvetretjinska večina, zato se bolj nagiba k mnenju, da bi morala biti za tako pomembno vprašanje zagotovljena ustavna legitimnost.

Opozicijske stranke ne izključujejo možnosti, da bi po sprejetju arbitražnega sporazuma v DZ-ju zahtevale še razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Kaučič je pojasnil, da večina pravnikov v Sloveniji meni, da sta o takšnem sporazumu mogoča dva referenduma, a sam o tem ni povsem prepričan. Dejal je, da bi to pomenilo, da bi na dveh referendumih odločali o praktično istem vprašanju, sam pa meni, da dvakratno odločanje o istem vprašanju v pravu ni mogoče in bi se o tem moralo izreči ustavno sodišče. Pirnat pa je ob tem dejal, da sam ne vidi prave možnosti, da ne bi dovolili obeh referendumov.