Akademsko društvo Pravnik je pripravilo okroglo mizo z naslovom Zadeva Patria: Pravna država na preizkušnji, na kateri so sodelovali pravniki Marko Bošnjak, Matej Avbelj in Jernej Letnar Černič.

"Vprašanje dovoljenosti dokazov je temeljno vprašanje pravnosti države"
Bošnjak je o tem, da v obtožnem predlogu naj ne bi bili zadostno specificirani znaki opisa kaznivega dejanja, npr. čas, kraj in način storitve, dejal, da se z natančnim opisom omogočita osredotočeno razpravljanje in možnost izvajanja obrambe. "Če obdolženec ne ve, kdaj je storil kaznivo dejanje, mesta in načina, ne more uporabljati nekaterih temeljnih orodij obrambe, npr. alibija," trdi Bošnjak.

Veliko je tudi vprašanj o dopustnosti dokazov v sojenju v zadevi Patria. Bošnjak je prepričan, da je vprašanje dovoljenosti dokazov temeljno vprašanje pravnosti določene države. "Če dovolimo, da se tožilec posluži nedovoljenih dokazov, pomeni, da dovolimo protipravno delovanje države," je zatrdil in dodal, da to, da zagovorniki zahtevajo izločitev dokazov, pomeni, da želijo pošten postopek za svojega klienta, ne pa, da se obdolženi bojijo obremenilnih dokazov.

Opozoril je tudi, da slovenska kazenska praksa skupaj s procesnim pravom popolnoma neprimerno dopušča, da se obtožni predlogi vlagajo tudi brez obrazložitve, kar pomeni, da obtoženi ne vedo, na podlagi česa jim očitajo določeno kaznivo dejanje.

"Dokazi, zbrani s kršitvijo človekovih pravic, ne morejo biti uporabljeni"
Glede dokazov, ki so bili zbrani na Finskem, se je Bošnjak skliceval na stališče vrhovnega sodišča. To pravi, da so dokazi, pridobljeni iz tujine, v Sloveniji uporabni pod dvema pogojema, ki morata biti izpolnjena hkrati, in sicer da mora biti dokaz pridobljen v skladu s tujo procesno zakonodajo ter da mora biti pridobljen skladno z ustavno zagotovljenimi človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami.

"Mogoče je, da je v konkretni situaciji ustavni standard v Sloveniji višji kot v neki drugi državi, npr. na Finskem, in posledično se dokazov, ki so zbrani s kršitvijo takšnega standarda, v Sloveniji ne more uporabiti. To je tudi logično," je poudaril.

"Sojenje bi se moralo čim prej zaključiti"
Avbelj se je uvodoma vprašal, kaj bi pomenilo, če bi obtožni predlog iz zadeve Patria postal precedens. To bi po njegovem mnenju pomenilo, da bi lahko vsak bil predmet obtožb, da je na neugotovljenega dne, na neugotovljenem kraju in na neugotovljen način storil neko kaznivo dejanje. "Kot demokratična družba, ki prisega na pravno državo, ne smemo dovoliti, da bi takšni obtožni predlogi postali praksa," je zatrdil.

Sojenje Janezu Janši, ki je vodja največje opozicijske stranke SDS, je po njegovem mnenju občutljivo tudi z vidika demokratičnih procesov. Poudaril je, da ima opozicija v demokratični družbi posebno vlogo in da če v neki državi opozicije ni ali pa je ta onemogočena, pomeni, da tudi prave demokracije v tej državi ni.

"Kadar koli se vodi proces proti vodji opozicije, je ta primer suspekten, če pa se vodi pred volitvami, pa je treba biti še bolj občutljiv. Sam obstoj procesa lahko namreč vpliva na volilne preference volivcev oz. na njihovo izkrivljanje," je opozoril ter dodal, da bi moralo zato sodišče čim prej zaključiti postopek in izdati sodbo, "kakršna koli ta že bo".

Letnar Černič: Javnost ima pravico vedeti tukaj in zdaj
"Javnost ima pravico vedeti tukaj in zdaj, kaj se dogaja v sodni dvorani, še posebej v zadevi, ki jo obravnavamo danes. Lahko se postavimo na stališče, da so lahko novinarji v stiku z javnostjo prek teh sodobnih naprav, Twiterja, Facebooka itd. Evropska konvencija o človekovih pravicah in tudi sodna praksa evropskega sodišča poudarjata to pravico do obveščenosti javnosti. Sodišče si mora prizadevati, da bo uresničevalo to konvencijo," pa je poudaril Letnar Černič.