Glavna obravnava v zadevi Patria je preložena na 3. oktober. Do takrat bo sodišče na zahtevo obrambe odločilo o izločitvi dokazov. Če bodo dokazi izločeni, se mora iz primera izločiti tudi sodnica.

V zadevi Patria se je nadaljevalo sojenje Janezu Janši, Jožetu Zagožnu, Tonetu Krkoviču, Ivanu Črnkoviču in Walterju Wolfu. Krkovič na sojenje ni prišel, ker je od torka na službeni poti v Rusiji, zato ga je sodnica iz kazenskega postopka začasno izločila.

Črnkovičev odvetnik Dejan Markovič je znova zahteval, da se iz postopka izloči sodnica, saj trdi, da je bila že v postopku preiskave nedvomno seznanjena z dokazi, za katere obramba zahteva, da se izločijo. Zaradi tega je po mnenju Markoviča s temi nezakonitimi dokazi "okužena". Sodišče bo o zahtevi za izločitev dokazov odločilo do 3. oktobra, ko je sklicana naslednja obravnava. Če bo prišlo do izločitve dokazov, se mora posledično po zakonu iz postopka izločiti tudi sodnica.

"Če je to res in če so to res socialni demokrati, potem pade v vodo tudi stokratno zatrjevanje aktualnega predsednika vlade in socialnih demokratov, da oni z afero Patria nimajo nič. Vedeli smo, da imajo, ker so njihovi člani od gospoda Cvikla naprej pri tem sodelovali. Da pa so tudi že na samem začetku, pa pravzaprav ni nihče posumil in si niti ni znal predstavljati. Tako da je danes prišlo do velikega preobrata, tako v pravnem smislu kot tudi v vsebinskem smislu, vsaj kar se tiče odgovora na vprašanje, kje se je stvar začela, kam je bila izvožena in s kakšnim namenom," je poudaril.

Janša in Črnkovič zamudila
Na začetku obravnave je sodnica sicer Janšo in Črnkovič povprašala, zakaj sta zamudila na glavno obravnavo. Janša je pojasnil, da se je pred začetkom glavne obravnave v dvorani snemalo, kar pa se na glavni obravnavi ne sme početi. Ker se je v dvorano vrnil takoj po koncu snemanja, po njegovih besedah na obravnavo ni zamudil. Črnkovič je menil podobno, sodnica pa je kljub temu poudarila, da bi morala ob 9. uri biti na razpravni obravnavi.

Matoz se s sodnico ni strinjal, ker da sodnica še ni začela zasedanja in ni treba, da sta prisotna. Pojasnil je, da sta bila prisotna, ko se je glavna obravnava začela, zato je vsakršna grožnja z ukrepi nepotrebna. Po njegovem mnenju gre za pretiravanje sodnice.

Dejan Markovič, odvetnik Črnkoviča, je predlagal, da bi sodnica prepovedala fotografiranje njegovega klienta, ker v medijih poteka linč obdolžencev in zato Črnkovič ni bil pripravljen vstopiti. Dejal je, da ima Črnkovič pravico, da ga ne fotografirajo. Matoz pa je pojasnil, da to za Janšo ne velja, saj si on želi javno sojenje.

V dvorani je tudi tokrat deloval motilec mobilnega in internetnega signala.

"Predlog obrambe naj se zavrne"
Tožilec Andrej Ferlinc je sodišču predlagal, da predlog obrambe za izločitev dokazov zavrne kot neutemeljen. Matoz se je namreč v celoti pridružil mnenju Markoviča, da se izloči dokaze. Dodal je, da nikakor ne moremo dovoliti, da bi se v procesu poteptala raven človekovih pravic, ki jih določa slovenska ustava.

"Dokazov, ki so bili pridobljeni kjer koli v Evropi, ne morejo uporabljati na škodo človekovih pravic v Sloveniji," je prepričan. Tako je predlagal, da se izločijo prevodi iz finščine, ker obramba od ponedeljka do danes ni imela možnosti vpogleda v te dokaze. Prav tako je predlagal izločitev dokaznega gradiva, pridobljenega od avstrijskega tožilstva. Po njegovih besedah je namreč v Avstriji prišlo do pregleda strežnikov in računalnikov posameznikov le z dovoljenjem tožilstva, na Finskem pa so bile hišne preiskave opravljene samo z odobritvijo policije, v Sloveniji pa, kot trdi Matoz, je za tovrstne preiskave potrebna odobritev sodišča.

"Do dokazov smo prišli zakonito"
Ferlinc je zatrdil, da ne morejo soglašati z navedbami obrambe. Poudaril je, da količina dokazov, ki jih želi obramba izločiti, vzbuja začudenje.

Dokazi so, kot navaja, zbrani na podlagi zakona o sodelovanju pri zbiranju dokazov v kazenskih zadevah v EU-ju, ki se zavzema za enakopravno upoštevanje vseh dokazov, ki so bili pridobljeni v članicah EU-ja. Obrambi je očital, da trdi, da je Slovenija edini otok v Evropi, kjer se spoštujejo človekove pravice, tožilstvo pa nasprotno meni, da imajo države, kot so Finska in Avstrija, pravni red, ki zagotavlja spoštovanje človekovih pravic.

"Na Finskem pri zaslišanjih niso bile kršene človekove pravice, niti pravica do molka ne. Pri vseh zaslišanjih je bil prisoten odvetnik. Pričanja niso bila izsiljena, kot trdi obramba, Finska je terjala le logična pojasnila glede na dokaze," je povedal in poudaril, da so slovenski organi do dokazov prišli na podlagi sporazuma o ustanovitvi skupne preiskovalne komisije (JIT), ki ga je podpisala takratna generalna državna tožilka Barbara Brezigar, torej zakonito. "Ni mogoče trditi, da so avstrijski in finski dokazi nezakoniti," je prepričan.

Matoz: Kos in Zobec Hrastarjeva izvozila dokaze na Finsko
Matoz je povedal, da ustanovitve komisije ni podpisala Brezigarjeva, ampak Mirko Vrtačnik. Vsi ti dokazi, ki so bili zbrani in so za tožilstvo ključni, pa so bili zbrani pred ustanovitvijo skupne komisije in pred zahtevo po njeni ustanovitvi, je pojasnil.

Spregovoril je tudi o pričanju takratnega predsednika protikorupcijske komisije Draga Kosa na Finskem. "Kos ni prijavil suma pri našem tožilstvu, ampak je svoje sume podal finskim preiskovalcem," je spomnil odvetnik. To naj bi storil zato, ker je vedel za pomanjkljivost finske zakonodaje in je podal dokaze, ki pri nas ne bi bili dovolj niti za resen razlog za sum, na Finskem pa je zadostovalo za pripore, za katere niso potrebovali utemeljenih razlogov, zadostovalo je le pričanje Kosa, v katerem je ta med drugim zatrdil, da so sum korupcije protikorupcijski komisiji prijavili Sistemska tehnika, katere odvetnik je bil Miran Kos, brat predsednika protikorupcijske komisije, in politične stranke z območja, kjer posla niso dobili.

Dejal je, da je tožilka Branka Zobec Hrastar v sodelovanju s Kosom izvozila dokaze na Finsko. Ferlinc je zanikal očitke, da je delovala politično, Matoz pa mu je odvrnil, da česa takega ni očital. Prepričan je, da sta bila interes in želja tožilstva po pregonu močnejša od zavesti, da je treba dokaze izločiti. Sodišču in tožilstvu je predložil tudi dodaten spis, v katerem gre za raziskave, ki dokazujejo, da so bile preiskovancem v zadevi Patria kršene človekove pravice.

Tudi Boris Marčič, odvetnik Zagožna, je med prekinitvijo dejal, da so dokazi veljavni na Finskem, ne pa v Sloveniji. "Tožilstvo se pri tem sklicuje na sporazum, ki pa pomanjkljivosti ne more odpraviti," je prepričan. Glede kršenja človekovih pravic je povedal, da vsi tisti na Finskem, ki so bili zaslišani, niso bili poučeni o tem, da imajo pravico molčati, in že to je zadosten dokaz, da so bile kršene pravice.

Ferlinc: Upam, da bo govora le o dokazih
Ferlinc je zatrdil, da so predlogi Matoza neutemeljeni in v tem smislu ne gre za kršitev človekovih pravic, kot jih poudarja obramba. "Dokazi so pomembni in če jih izključimo, potem tudi tožilstvo nima argumentov za obtožbo," je dejal. Upa, da bodo govorili samo o dokazih in ne o političnih argumentih, ki jih je po njegovem mnenju že imel Matoz.

Janša je prepričan, da sodišče ne bo izločilo dokazov. Meni, da bodo postopek zavlačevali tudi za to, ker so v vrhu slovenskega tožilstva in sodišč posamezniki, ki so v nekdanjem režimu dokazano kršili človekove pravice, ki so ljudi obsojali na smrtno kazen in katerih mentor je ravno dvojni funkcionar minister za pravosodje in začasni minister za notranje zadeve Aleš Zalar, ki je na strokovni ekskurziji na Kitajskem.