Lani je presežek v državni blagajni dosegel 299,7 milijona evrov. Foto: Reuters
Lani je presežek v državni blagajni dosegel 299,7 milijona evrov. Foto: Reuters

248 milijonov evrov julijskega primanjkljaja sta povzročila izplačilo letnega dodatka upokojencem in vračilo dohodnine. Avgusta teh večjih odhodkov ni bilo in državna blagajna se je vrnila v območje presežka.

V osmih mesecih skupaj se je v državni proračun nateklo nekaj manj kot 6,58 milijarde evrov prihodkov, kar je za 2,8 odstotka več kot v istem obdobju lani. Odhodki so narasli za 7,4 odstotka, na 6,55 milijarde evrov, je objavilo finančno ministrstvo.

Davčni prihodki kot najpomembnejši proračunski vir so se v osemmesečju v medletni primerjavi zvišali za 4,9 odstotka, na nekaj manj kot 5,66 milijarde evrov. Prilivi od davka od dohodkov pravnih oseb so zaradi dobrega poslovanja podjetij narasli za 21 odstotkov, na 703,5 milijona evrov. Rast porabe še naprej pozitivno vpliva tudi na rast prilivov od DDV-ja, ki so se zvišali za 3,8 odstotka, na 2,51 milijarde evrov.

Nižja rast je pri dohodnini; dosegla je 0,5 odstotka, kar je po pojasnilih ministrstva predvsem posledica davčne razbremenitve regresa za letni dopust. Skupaj so prihodki od dohodnine dosegli nekaj več kot 807 milijonov evrov. Prihodki od trošarin so se medtem znižali za 1,4 odstotka, na nekaj manj kot 1,01 milijarde evrov.

Sredstev EU-ja se je v državni proračun iz bruseljske blagajne nateklo za nekaj več kot 409 milijonov evrov, kar je 17,5 odstotka manj kot v istem obdobju lani.

Odhodki: manj za obresti, več za plače in vojsko

Na odhodkovni strani na ministrstvu navajajo, da so izdatki za plačilo domačih in tujih obresti nižji – v osmih mesecih so se glede na isto lansko obdobje znižali za 13,5 odstotka, na nekaj manj kot 626 milijonov evrov.

Višje izdatke ima proračun še naprej pri stroških dela, med drugim zaradi rednega napredovanja javnih uslužbencev in višjih plač.

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je država v osmih mesecih namenila nekaj manj kot 972 milijonov evrov, kar je 11,3 odstotka več kot v istem obdobju lani. Na ministrstvu navajajo, da so se za 6,6 odstotka, na nekaj manj kot 380 milijonov evrov zvišali družinski prejemki in starševska nadomestila ter za 37,3 odstotka, na blizu 263 milijonov evrov okrepili transferji za zagotavljanje socialne varnosti. Izdatki za denarno socialno pomoč so narasli za 26,5 odstotka in skupaj dosegajo nekaj manj kot 180 milijonov evrov.

Izdatki za blago in storitve so narasli za 4,6 odstotka, na nekaj nad 485 milijonov evrov, pri čemer na ministrstvu omenjajo višje izdatke za posodobitve Slovenske vojske ter vzdrževanje železniške in cestne infrastrukture.

Septembra na letni ravni 1,7-odstotna inflacija

Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se septembra na letni ravni zvišale za 1,7 odstotka. Na mesečni ravni so se znižale, in sicer za 0,2 odstotka, je objavil državni statistični urad. Inflacija na letni ravni je bila septembra nižja kot avgusta, ko je znašala 2,3 odstotka.


Septembra so bile na letni ravni storitve v povprečju višje za 3,9 odstotka, blago pa za 0,6 odstotka. K skupnemu dvigu cen na letni ravni so največ prispevale višje cene zbiranja odpadkov (višje so bile za 19,2 odstotka) toplotne energije (za 9,3 odstotka), oskrbe z vodo (za 3,8 odstotka) in električne energije (za 1,8 odstotka). Dražje so bile tudi hrana (meso se je podražilo za 3,9 odstotka) in storitve iz skupine raznovrstno blago in storitve, med katerimi se je zasebno zdravstveno zavarovanje podražilo drugič v letu dni (za 13 odstotkov).

Inflacijo so blažile cene pogonskih goriv; bencin se je pocenil za 6,2 odstotka, dizelsko gorivo za 4,5 odstotka.