Ljudstvo zahteva, naj politiki s testi dokažejo, da niso na drogah. Foto: MMC RTV SLO
Ljudstvo zahteva, naj politiki s testi dokažejo, da niso na drogah. Foto: MMC RTV SLO

O verodostojnosti testov na droge vem premalo, da bi lahko odgovoril, kateri izmed načinov bi bil najbolj zanesljiv. Vsekakor pa primer Kresalove kaže, da je radovednost medijev včasih težko potešiti, v nekaterih primerih praktično nemogoče.

Jani Sever o tem, kako potešiti skeptičnost medijev in javnosti

Najprej bi morala teste izvesti neka neodvisna inštitucija z zanesljivimi preiskovalnimi metodami in z vključitvijo javnosti. Bodisi s pomočjo neke neodvisne komisije, v kateri bi bili, recimo, zdravniki in predstavniki medijev, ali pa prek medijev. Katarina Kresal si je namreč privoščila popoln piarovski polom, saj je preizkus opravila napol v tajnosti. Če bi v to vključila javnost, bi ji ljudje lažje verjeli.

Bojan Požar o tem, kako potešiti skeptičnost medijev in javnosti.

Če bodo resni politiki, jih tudi mediji ne bodo spraševali o drogah. Če pa bodo to neresni politiki, bodo javnost in mediji imeli občutek, da so na drogah.

Peter Frankl o tem, kako potešiti skeptičnost medijev in javnosti.

Morda bi se veljalo najprej vprašati o standardih novinarstva, ki tako vneto sledi govoricam in šele nato moralizirati o tem, kaj bi kdo moral narediti, da opere sum. Toda to, kako naj politik ravna, je vsekakor v prvi vrsti vprašanje njegovega pojmovanja odgovornosti do javnosti.

Zlatko Šetinc o tem, kako potešiti skeptičnost medijev in javnosti

Vzorca za analizo na inštitut ni mogoče prinesti, razen če je s strani zdravstvene ustanove in ga v posebnem pakiranju ne prinese policija. Vzorec je tako mogoče pridobiti le z odvzemom, ki ga nadzira strokovno usposobljena oseba v zdravstveni ustanovi ali na inštitutu za sodno medicino.

Gordana Koželj

Tudi naši severni sosedje so jeseni imeli podobno medijsko afero s politiki in zlorabo mamil. Na predsednika svobodnjaške stranke Heinza-Christiana Stracheja se je namreč usul plaz očitkov, da jemlje prepovedana mamila.


Ta je obtožbe javno ovrgel, in sicer tako, da mu je glavni zdravnik dunajske policijske postaje ob prisotnosti notarja s temena odvzel las, na katerem so za devet mesecev naredili analizo vsebnosti substanc v telesu. Negativen izvid je nato na novinarski konferenci tudi javno predstavil.
Najpogostejši testi na vsebnost prepovedanih mamil ali drugih opojnih substanc v telesu so sicer krvni, urinski, lasni in testi sline. Pri urinskih testih se najpogosteje preverja, ali so v telesu amfetamini, opiati, benzodiazepini (zdravila proti tesnobi in strahu) ter metadon, THC in kokain, vključno z njihovimi presnovki ali metaboliti, za kar obstajajo standardni testi.

Nedvoumnost izvidov
Po besedah Gordane Koželj, vodje toksikološkega laboratorija na Inštitutu za sodo medicino, se z metodo plinske kromatografije in masne spektrometrije (GC-MS) lahko nedvoumno dokaže ne le vsebnost skupin snovi, temveč tudi posameznih snovi, kot so metadon, kokain, zdravila in druge. Koželjeva je pojasnila, da se v primeru rednega uživanja metaboliti v telesu seveda zadržujejo dalj časa kot na primer ob enkratnem užitju.
Po njenih besedah so že hitri testi zasnovani tako, da so občutljivi na zelo nizke koncentracije, medtem ko lahko z metodo GC-MS zaznajo količine, ki tehtajo le nekaj pikogramov (pikogram je bilijoninka grama).
Lase testirajo izjemoma
Na inštitutu izvajajo tudi analize las, razlaga Koželjeva, vendar te sodijo bolj v forenzične preiskave mrtvecev, medtem ko jih za žive naročnike načeloma ne izvajajo. “Če se pojavlja vprašanje spornosti kakovosti preiskav, potem v takem primeru priporočamo neodvisno mednarodno inštitucijo, ki je za to posebej usposobljena. Recimo v Franciji obstajajo organizacije, ki se ukvarjajo zgolj z analizo las,” dodaja Koželjeva.

Tudi v teh primerih se uporablja metoda GC-MS in pri tovrstni analizi se uporabi cel las. Ob predpostavki, da las zraste za centimeter na mesec, se ga razreže na dele, s čimer se lahko ugotavlja celo, v katerem obdobju je bilo mamilo vzeto, je razložila. Opozarja pa, da gre za zelo zahtevno analizo, saj vedno obstajajo možnosti zunanje kontaminacije vzorca, zaradi česar se preiskovance obvesti, naj navedejo tudi morebitne okoliščine, ki bi lahko do tega privedle. Sama metoda namreč le ugotavlja vsebnost snovi.
V primeru Katarine Kresal pa je poudarila, da nanjo ni bilo nikakršnih pritiskov. “Teh si tudi ne dovolim. Jaz sem strokovnjak in delam po svoji strokovni vesti in vam take rezultate tudi dam,” je še pribila.

Največ “materiala” prinesejo policisti
Predstojnik omenjenega inštituta Jože Balažic pa je za MMC pojasnil, da vzorce dobijo na več načinov, največkrat od policije, in sicer ob prometnih nesrečah.
Najpogosteje se odvzame vzorec krvi in urina. Vzorce v večini primerov prinesejo policijske patrulje, redkeje pa jih pošljejo po pošti. Vzorce samoplačnikov na analizo pošiljajo tudi zdravniki, za Ljubljano in okolico pa na inštitutu izvajajo tudi strokovne preglede nepoškodovanih oseb, ki jih pripeljejo policisti.

Vzorec Kresalove po običajni poti
Poleg tega izvajajo tudi preglede samoplačnikov, kot je bilo v primeru notranje ministrice. Postopek je bil po Balažičevih besedah povsem enak, in sicer, opravil se je pregled z zapisnikom, ki ga za Kresalovo še ni prejel (priti bi moral namreč poleg izvida), iz katerega je razvidno, kdo je vzel vzorec, kaj je vzel, na kakšen način …

Pojasnil je, da je ministrica dala urin pod nadzorom, njen vzorec pa je bil, tako kot vsak, vnesen v sistem in opremljen s črtno kodo ter poslan v laboratorij. Tam napišejo, ali je bil vzorec pravilno dostavljen, nato pa ga pregledajo z instrumentalnimi metodami. Te so po besedah predstojnika inštituta podobne hitrim testom.
Čas vsebnosti v urinuČas vsebnosti v krviČas vsebnosti v laseh
Kokain 2 do 5 dni 2 do 5 dni Do 90 dni
Kanabis 3 do 7 dni, tudi do 30 dni 2 do 3 dni Do 90 dni
Alkohol 6 do 24 ur 12 do 24 ur Do 2 dneva
Ekstazi 24 ur 25 ur Do 90 dni

Vir: Wikipedia
Če so testi pozitivni, se za posamezne substance uporabijo tudi bolj specifične metode, kot je metoda GC-MS, ki so jo zaradi občutljivosti primera uporabili tudi na ministričinem vzorcu, da bi zagotovili verodostojne podatke.

O verodostojnosti testov na droge vem premalo, da bi lahko odgovoril, kateri izmed načinov bi bil najbolj zanesljiv. Vsekakor pa primer Kresalove kaže, da je radovednost medijev včasih težko potešiti, v nekaterih primerih praktično nemogoče.

Jani Sever o tem, kako potešiti skeptičnost medijev in javnosti

Najprej bi morala teste izvesti neka neodvisna inštitucija z zanesljivimi preiskovalnimi metodami in z vključitvijo javnosti. Bodisi s pomočjo neke neodvisne komisije, v kateri bi bili, recimo, zdravniki in predstavniki medijev, ali pa prek medijev. Katarina Kresal si je namreč privoščila popoln piarovski polom, saj je preizkus opravila napol v tajnosti. Če bi v to vključila javnost, bi ji ljudje lažje verjeli.

Bojan Požar o tem, kako potešiti skeptičnost medijev in javnosti.

Če bodo resni politiki, jih tudi mediji ne bodo spraševali o drogah. Če pa bodo to neresni politiki, bodo javnost in mediji imeli občutek, da so na drogah.

Peter Frankl o tem, kako potešiti skeptičnost medijev in javnosti.

Morda bi se veljalo najprej vprašati o standardih novinarstva, ki tako vneto sledi govoricam in šele nato moralizirati o tem, kaj bi kdo moral narediti, da opere sum. Toda to, kako naj politik ravna, je vsekakor v prvi vrsti vprašanje njegovega pojmovanja odgovornosti do javnosti.

Zlatko Šetinc o tem, kako potešiti skeptičnost medijev in javnosti

Vzorca za analizo na inštitut ni mogoče prinesti, razen če je s strani zdravstvene ustanove in ga v posebnem pakiranju ne prinese policija. Vzorec je tako mogoče pridobiti le z odvzemom, ki ga nadzira strokovno usposobljena oseba v zdravstveni ustanovi ali na inštitutu za sodno medicino.

Gordana Koželj