Avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg je glede nadzora na notranji meji v schengenskem prostoru dejal, da zaradi vojne v Ukrajini ter "120-odstotnega povečanja nezakonitih prehodov meje v zadnjih mesecih" ni alternative temu ukrepu, si bodo pa prizadevali z dialogom najti rešitev, da se schengensko območje ohrani in da bodo razmere na meji znova takšne kot pred letom 2015.

Slovenija, kot je poudarila zunanja ministrica Tanja Fajon, ne vidi razlogov za ohranjanje nadzora na meji. Avstrijskega kolega je obvestila o načrtovani odstranitvi ograje na meji s Hrvaško, a mu obenem zagotovila, da bo Slovenija še naprej zagotavljala ustrezno zaščito zunanje schengenske meje. Avstrija je leta 2015 na vrhuncu begunske krize uvedla nadzor na mejah s Slovenijo in Madžarsko ter ga ves čas podaljšuje. Nazadnje so ga sredi maja podaljšali še za pol leta, med razlogi pa so na Dunaju tedaj navedli tudi vojno v Ukrajini.

Ministra sta sicer potrdila dobro sodelovanje med državama na različnih področjih in poudarila pomen manjšin za odnose. Fajon je povedala, da se je pred obiskom sešla s predstavniki slovenske narodne skupnosti v Avstriji, ki so po njenih besedah pozdravili pozitivne premike na avstrijski strani. "Dogovorila sva se, da bomo sodelovali, na zvezni ravni in ob meji, da zagotovimo pomoč naši narodni skupnosti," je dejala, ob tem pa izrazila tudi podporo nadaljevanju dialoga z nemško govorečo skupnostjo v Sloveniji in krepitvi njene jezikovne in kulturne identitete. "Obe skupini potrebujeta našo pomoč in zaščito," pa je dejal Schallenberg.

Razhajanje stališč glede jedrske energije

Na vprašanje, ali si bo Slovenija pod novo vlado prizadevala za notifikacijo avstrijske državne pogodbe (ADP), je Tanja Fajon odgovorila, da slovenska stran v dialogu z Avstrijo poudarja predvsem izpolnjevanje 7. člena pogodbe, ki zagotavlja pravice slovenske skupnosti v Avstriji.
"Vprašanje statusa pogodbenice pa ni predmet dialoga z Avstrijo, poleg tega razmere v svetu tega ta hip ne omogočajo," je dodala. Schallenberg pa je dejal, da je ADP po avstrijskem mnenju omejena mednarodna pogodba, tako da se ji Slovenija ne more pridružiti. "Ne glede na to pa smo zavezani njenemu spoštovanju in zaveze jemljemo resno," je dejal.

Še ena tema, glede katere Ljubljana in Dunaj nimata enakega stališča, je jedrska energija. Schallenberg je ponovil nasprotovanje Dunaja jedrski elektrarni v Krškem, a priznal, da izmenjava informacij na strokovni ravni dobro teče. "Vem, da odpoved jedrski energiji ni na slovenskem dnevnem redu, želim pa si, da stvari naprej peljemo tako, da bo v korist obeh držav," je dejal.

Tako Fajon kot Schallenberg za čimprejšnje članstvo držav Zahodnega Balkana

Ministra sta govorila tudi o razmerah v Ukrajini in se zavzela za sodelovanje pri projektih za obnovo države po vojni ter pomoč njenemu prebivalstvu. Zavzela sta se tudi za to, da se v EU-ju naredi vse za uresničitev zavez, danih državam Zahodnega Balkana glede vključevanja v Unijo. "Oba sva s srcem zavezana podpori državam Zahodnega Balkana za čimprejšnje članstvo in veliko pozornosti bova posvečala temu, da bodo na agendi EU-ja," je dejala Fajon.

Schallenberg pa je opozoril na geopolitično odgovornost Unije Zahodnega Balkana in na obljube, dane regiji pred 19 leti. "Če govorimo o Ukrajini in Moldaviji, moramo govoriti tudi o Zahodnem Balkanu," je dodal in posvaril pred ustvarjanjem kandidatk prvega in drugega reda.

Vodja avstrijske diplomacije, ki je bil prvi gost iz tujine na obisku v Sloveniji po imenovanju nove slovenske vlade, je izrazil tudi hvaležnost, da je lahko Ljubljano obiskal tako hitro, medtem ko je Tanja Fajon omenila simboličen pomen obiska.

Srečanje s premierjem Golobom in predsednikom Pahorjem

Avstrijskega zunanjega ministra Alexandra Schallenberga je sprejel tudi predsednik vlade Robert Golob. Kot so sporočili iz njegovega kabineta, se je Golob na srečanju zavzel za to, da bi Avstrija čim prej odpravila nadzor na notranji schengenski meji s Slovenijo, sicer pa sta politika govorila o odnosih med državama ter osrednjih evropskih temah s poudarkom na energetski situaciji kot posledici ruske agresije na Ukrajino.

Golob je z avstrijskim ministrom govoril tudi o pridobitvi alternativnih virov plina. Kot so sporočili z Ukoma, sta sogovornika med drugim ocenila možnosti širitve potenciala plinskega terminala na Hrvaškem (LNG Krk) in v Italiji (Adriatic LNG, Rovigo). Minister Schallenberg je ob tej priložnosti predsedniku vlade Golobu prenesel tudi čestitke avstrijskega zveznega kanclerja Nehammerja in ga povabil na obisk v Avstrijo.

Schallenberg se je med obiskom v Ljubljani srečal tudi s predsednikom republike Borutom Pahorjem.