Nekdanji prvi nadzornik Pošte Slovenije Drago Bahun je razkril, da je o poslovanju Progressa s Pošto dobil anonimko in da jo je tudi predstavil na seji nadzornega sveta. Zatrjuje, da pred prejetjem anonimke z omenjenim poslom ni bil seznanjen ter da verjame sklepu revizijske komisije in poslovodstvu.

"Soglasje za posel je dal prejšnji nadzorni svet"
"Ko sem pogledal dokumentacijo, sem videl, da je soglasje za poslovanje s Progressom dal prejšnji nadzorni svet, tako da naš nadzorni svet ni imel nič s tem poslom," je Bahun odgovoril na vprašanje o odgovornosti pri poslovanju s podjetjem, ki je izdajalo brezplačnike, ter dodal, da je bil posel transparenten, korekten in nenazadnje tudi pozitiven za Pošto.

"Za revizijo smo se odločili na podlagi anonimk"
Darinka Virant, nekdanja članica nadzornega sveta Pošte Slovenije, je na zaslišanju povedala, da je bila notranja revizija Pošte široko zastavljena in da se ni osredotočala le na poslovanje s podjetjem Progresija. Za revizijo so se nadzorniki po njenih besedah odločili na podlagi številnih anonimk, "cilji revizije pa so bili njihova preveritev, zato med revizijo nismo preverjali poslovanja s podjetjem Zame - Tek, saj ga ni bilo v nobeni anonimki".

Navedbe Draga Kosa, da Pošta Komisiji za preprečevanje korupcije ni predložila vseh papirjev, je zavrnila in pojasnila, da so "podali vse papirje tudi zapisnike s sej nadzornega sveta, ki jih je sproti prejemal tudi gospodarski minister".

Dobaj: O sodelovanju podjetja s Pošto nisem bila seznanjena
Komisija je zaslišala tudi Anjo Dobaj, zaposleno na Pošti Slovenije, ki je ustanoviteljica podjetja Modernizem, ki naj bi se ukvarjalo z oglaševanjem brezplačnikov. Dobajeva zatrjuje, da od maja 2008, ko je podjetje prodala Borisu Krambergerju, ni več lastnica omenjenega podjetja in da ni seznanjena, da bi bilo podjetje povezano z brezplačniki.

Dobajeva je poudarila, da podjetje v času njenega lastništva ni imelo nikakršnih prihodkov. Pojasnila je, da ni seznanjena, da bi podjetje kadarkoli sodelovalo s Pošto Slovenije in da ni bila vključena v notranjo revizijo Pošte glede poslovanja z brezplačniki.

Po njenih besedah je sicer imela dostop do revizijske dokumentacije, vendar do te iz lastnih interesov ni dostopala, prav tako pa je zavrnila, da je podatke o reviziji posredovala katerikoli tretji osebi. "Imam čisto vest," je zatrdila.

Komisija preiskuje distribucijo brezplačnikov
Člane komisije zanimajo podrobnosti v zvezi z distribucijo brezplačnikov Ekspres in Slovenski tednik. Na prejšnji seji je namreč nekdanji predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos dejal, da je njegova komisija Pošto v zvezi s tem vzela pod drobnogled.

Prejela je namreč več prijav v zvezi z brezplačniki, zato so začeli preiskavo, a suma korupcije niso ugotovili. Obrnili so se tudi na Pošto Slovenije, od koder so jim sporočili, da so v zvezi s poslom s podjetjema, ki sta izdajala brezplačnike, opravili revizijo, ki ni pokazala nepravilnosti.

Letos julija je na protikorupcijsko komisijo prispelo novo pismo in komisija je ugotovila, da jim Pošta ni posredovala vseh potrebnih dokumentov.

SDS: Komisija naj začne preiskovati Kučana
V SDS-u, ki ga nekateri povezujejo z izdajanjem omenjenih brezplačanikov v času pred volitvami leta 2008, pa poudarjajo, da v preiskovalni komisiji ni nobenega člana opozicije, saj je edini opozicijski član Aleksander Zorn (SDS) izstopil iz komisije, ker ta ni želela razširiti preiskave tudi na brezplačnik Dobro jutro.

Obenem poudarjajo, da doslej niti računsko sodišče, ki je pristojno za revizijo volilnih kampanj niti pravosodni organi, policija ali katerikoli drug organ nadzora (npr. protikorupcijska komisija), SDS-u nikoli niso očitali nikakršnih nepravilnosti glede financiranja volilnih kampanj, kar pa po njihovih zatrdilih velja za volilno kampanjo nekdanjega predsednika republike Milana Kučana, "političnega očeta sedanje vladajoče koalicije".

"Politično pristranska preiskovalna komisija se očitno boji, da bi s tem, ko bi obravnavali tudi druge, njej naklonjene brezplačnike, lahko spustila duha iz steklenice. Kaj kmalu bi se namreč ljudje lahko spomnili zgodbe z brezplačnikom Predsednik, ki so ga državljanke in državljani prejeli na domove v času predsedniške kampanje Milana Kučana leta 1992," so prepričani.

Utaja davkov med Kučanovo kampanjo?
Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje je po njihovih besedah namreč ob reviziji Studia Marketing, ki je za Kučana opravljal marketinške storitve, ugotovila, da je podjetje ob izvedbi volilne kampanje utajilo davke v višini 6 milijonov tedanjih tolarjev, skupaj z zamudnimi obrestmi pa v višini 17,1 milijona tolarjev, danšnjih 71.357 evrov. Zato so v SDS preiskovalni komisiji predlagali, naj začne preiskavo pri Kučanu.