Zorn, ki je bil edini opozicijski član komisije, je na novinarski konferenci pojasnil, da je komisija o brezplačnikih, ki jo vodi Melita Župevc (SD), politično pristranska. Po njegovem mnenju gre pri komisiji, ki preiskuje domnevne nepravilnosti pri dveh že "ugaslih" brezplačnikih, Slovenskem tedniku in Ekspresu, za strankarsko nagajanje in mogoče tudi za maščevanje zaradi preiskovalnih komisij, ki jih je predlagala opozicija.

"Srdito preiskujemo lanski sneg in puščamo ogromne dele čudnih financiranj pri miru in jih nočemo preiskati," je dejal in se vprašal, kdo je sploh lastnik brezplačnika Dobro jutro. Ta brezplačnik, ki vsak teden izhaja v 350.000 tisoč izvodih, je po Zornovem mnenju "propagadno naklonjen koaliciji".

Zorn: Je brezplačnik Dobro jutro pralnica denarja?
"Izvor denarja za ta brezplačnik je nenavadno skrit. Ni mogoče ugotoviti, kdo je lastnik. S čim služijo denar, da lahko delajo 350.000 izvodov, imajo pa milijon in pol evrov izgube," je poudaril in ocenil, da Dobro jutro krši medijsko zakonodajo. Vprašal se je: "Kdo je skrivnostni lastnik? Je to pralnica denarja?"

Po Zornovih besedah sta bila Ekspres in Slovenski tednik, ki sta izhajala leta 2008, po državnozborskih volitvah pa kmalu ugasnila, "izrazito naklonjena tedanji koaliciji in izrazito nenaklonjena tedanji opoziciji".

"To je bil šok, ker je bilo vedno ravno obratno. Zdajšnja koalicija se je odločila, da preišče, ali sta bila ta dva 'šokantna' brezplačnika sploh upravičena do izhajanja, kdo je dajal denar, kdo iz državnih podjetij si je drznil dajati denar za brezplačnike in kako je to nespodobno, da so napadali politike z namenom vpliva na volitve," je dejal in dodal: "Nihče pa se ne sprašuje o brezplačnikih, ki napadajo zdajšnjo opozicijo, kdo jih financira."

Komisija določila prve priče
Župevčeva je na svoji novinarski konferenci pojasnila, da so danes sprejeli dokazni sklep in določili prve priče. Med prvimi pričami, ki bodo stopili pred preiskovalno komisijo, so med drugim Andrej Lasbaher (ta je bil lastnik podjetja Progresija, ki je izdajal Slovenski tednik), Robert Teršek (direktor podjetja Zame-tek, ki je izdajal Ekspres), nekdanji inšpektor za medije Ivan Pal, direktor urada za preprečevanje pranja denarja Andrej Plausteiner, predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos in direktor pošte Aleš Hauc.

"Ocenjujem, da je seznam prič, ki smo ga predlagali danes, približno tretjina vseh prič, ki bi jih morala, po mojem mnenju, komisija zaslišati oz. bi morali podati določena pojasnila. Po moji oceni je gradivo, ki ga je prejela komisija, milo rečeno obremenjujoče in vzbuja skrb," je dejal predsednica komisije.

"V aferi brezplačniki so bile zelo velike vsote denarje"
Po njenih besedah bo na podlagi prejetega gradiva potrebnih še zelo veliko pojasnil, ne samo gospodarskih družb, na katere so se obrnili, ampak tudi državnih organov in posameznikov v gospodarstvu in v politiki.

"Vsote denarja, ki so bile v tej aferi brezplačniki - če želite, da jo tako imenujem - so bile zelo velike. In način, na katerega so se nekateri loili tega projekta, vzbuja skrb. Skrb vzbuja tudi odnos nekaterih državnih podjetij do naše komisije. Po moji oceni zgodba dveh brezplačnikov ni privatna stvar posameznikov, ampak je bistveno širša," je še dejala Župevčeva.