Ključna vira inflacije sta po Bajukovih besedah cene hrane ter vpliv cene nafte in naftnih derivatov. Kot trdi finančni minister, dejstvo, da fiskalna politika ni kriva za inflacijo, potrjujejo tudi podatki o javnih financah v zadnjih letih, ki kažejo, da se primanjkljaj celotnega sektorja država zmanjšuje.

Cene nafte in naftnih derivatov imajo namreč po Bajukovih besedah velik vpliv na slovensko inflacijo. Kljub enaki metodologiji merjenja inflacije v vseh državah je namreč teža določenih panog odvisna od posamezne države.

Gibanje cen hrane svetovni fenomen
Finančni minister je gibanje cen hrane označil za svetovni fenomen, trend v Sloveniji pa je vedno sledil trendu iz Evrope. Ob tem je dodal, da so se od drugega četrtletja letos cene hrane začele zviševati hitreje kot drugje po Evropi in za zdaj še ni jasno, kaj je vzrok. O razlogih obstaja več teorij, pravi Bajuk in ocenjuje, da bi bilo dobro, da bi bil sektor hrane v Sloveniji bolj izpostavljen konkurenci.

Višja inflacija kot drugod še nekaj časa
Slovenija na letni ravni zaznava 3,5-odstotno inflacijo, kar je več kot druge evropske države, vendar pa finančni minister take smernice napoveduje za še nekaj časa. Meni, da so težave v nemenjalnem sektorju in storitvah, kjer se je treba zavedati, da ob pomanjkanju mednarodne konkurence pride do težav. Ob tem je priznal, da se v zadnjih mesecih cene niso zvišale zaradi nemenjalnega sektorja, je pa kljub temu zaradi razmer v tem sektorju dolgoročno mogoče pričakovati nekoliko višjo inflacijo.

Trgovci krivijo dobavitelje in proizvajalce, ti krivdo zavračajo
Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je po pogovoru s trgovci dejal, da želijo na ministrstvu priti zadevi do dna in ugotoviti, kdo je je odgovoren za podražitve. Na ministrstvu so namreč prepričani, da so nekatere podražitve tudi posledica zlorab, zato želijo ugotoviti, kdo je odgovoren za to. Trgovci so ministru zatrdili, da je treba razloge za podražitve iskati pri proizvajalcih in dobaviteljih, in ne pri njih.

Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pa zagotavlja, da slovenska živilska industrija že dolgo nima rezerv, ki bi pomagale ublažiti šok poletnega povišanja nabavnih cen žit z globalnih in domačih trgov. Ob tem poudarjajo, da gre pri napovedani podražitvi spet za levji delež trgovini in nenazadnje tudi državi, delež povišanja cen, ki ga imajo pri tem živilci, pa za poplačilo dražjih surovin.

Lahovnik: Vlada podcenjuje inflacijska gibanja
Vodja nepovezanih poslancev Matej Lahovnik pa meni, da vlada podcenjuje trenutna inflacijska gibanja, saj se nanje ne odzove z ustrezno fiskalno politiko. Lahovnik meni, da so ukrepi, ki jih je v torek napovedal predsednik vlade Janez Janša, zgolj kozmetični in ne bodo imeli velikih učinkov. Dodaja, da bi se vlada morala odzvati z restriktivno fiskalno politiko.

Lahovnik je opozril še na proračunski primanjkljaj, ki se po njegovih besedah povečuje, kljub ugodnim gospodarskim razmeram. "Primanjkljaj v tekoči bilanci je v prvih petih mesecih znašal 398,2 milijona evrov, kar je dvakrat več kot v enakem obdobju lani," je še dodal.

Cvikl: Za inflacijo kriva zadolževanje in zmanjšanje davčne obremenitve najbogatejšim
V poslanski skupini SD-ja menijo, da je inflacija zelo resen problem in bi morala biti temeljna ekonomsko politična tema letošnje jeseni. Kot je povedal poslanec SD-ja Milan M. Cvikl, je vlada povzročila povečanje netoplač za skoraj 20 odstotkov z zmanjšanjem davčne obremenitve najbogatejšemu sloju, to pa je pomembno pospešilo rast cen trajnih dobrin, tudi stanovanj. Drugi vir pa je zadolževanje za avtocestni program, železnice in občine.

Ob tem je Cvikl še opozoril, da je vlada za zniževanje inflacije napovedala proticiklično delovanje. Zadnje dejanje DZ-ja na predlog vlade pa je bilo prociklično sprejemanje rebalansa proračuna, ki je zvišal javno porabo za 60 milijonov evrov. Prociklično naravnan pa je tudi okvir proračunov za leti 2008 in 2009, saj se povečuje javnofinančni primanjkljaj.