Poročilo o finančni stabilnosti Banke Slovenije ob tem kaže, da se tveganja, ki izhajajo iz bančnega sistema samega, zmanjšujejo. Že nekaj četrtletij ni tveganja, ki bi bilo ocenjeno kot visoko. "Odpornost bančnega sistema na sistemska tveganja je precej ugodna. Likvidnost je že kar nekaj let precej ugodna, tudi solventnost oz. dobičkonosnost sistema je precej ugodna," je povedal viceguverner Banke Slovenije (BS) Primož Dolenc.

Direktorica oddelka Finančna stabilnost in makrobonitetna politika Meta Ahtik je glede inflacije dejala, da se je v zadnjih mesecih v Sloveniji spet zvišala, medtem ko se je v evrskem območju že znižala. Ob tem Banka Slovenije opozarja na povečevanje razlike med realnimi in nominalnimi kategorijami. "Ta dejavnik lahko dolgoročneje prispeva k nekoliko manj optimalnim investicijskim odločitvam, ki lahko vplivajo na kreditno tveganje," je pojasnila.

Tveganje, ki izhaja iz nepremičninskega trga, ostaja zmerno. Medtem ko se je v severnem delu Evrope, Nemčiji in Avstriji začel trend upočasnjevanja rasti cen nepremičnin, v Sloveniji in na Hrvaškem cene še naprej rastejo. A v Ljubljani že rastejo po precej nižjih stopnjah, s čimer se nakazuje obrat cikla. "Vendar je za zdaj to gibanje zelo zmerno in kaže na korekcijo na trgu nepremičnin, torej na nadaljnje približevanje ravnovesju," je povzela.

Tveganje financiranja ostaja na zmerni ravni, saj bančne vloge ostajajo visoke. Obrestno tveganje ostaja povišano, a pričakujejo njegovo zniževanje. Upočasnilo se je namreč naraščanje deleža posojil, obrestovanih s fiksno obrestno mero, ki v primeru odsotnosti varovanja povečujejo izpostavljenost obrestnemu tveganju. Hkrati se med viri z višjimi depozitnimi obrestnimi merami postopoma povečuje delež vezanih vlog, delež vlog na vpogled pa se zmanjšuje.

Znižala se je raven kreditnega tveganja, zlasti za gospodinjstva, vsaj tistih, ki so si zagotovila nespremenljivo obrestovanje posojila. "Ključni razlog je zelo ugodno dogajanje na segmentu nedonosnih posojil. Zelo pozitivno je, da je tudi panoga, ki je bila v epidemiji najbolj prizadeta, torej gostinstvo, zabeležila precejšnje izboljšanje v kakovosti portfelja," je povedala Ahtik.

Za kreditno tveganje Banka Slovenije ohranja možnost poslabšanja, predvsem zaradi negotovosti, povezanih z avgustovsko ujmo. "Za zdaj ne beležimo nekega poslabšanja portfelja, tudi prošenj za moratorije v skladu z zakonom je izjemno malo, vendarle pa ostajajo negotovosti, povezane zlasti z morebitnimi posrednimi izpostavljenostmi," je pojasnila Ahtik.

Oceno dohodkovnega tveganja je Banka Slovenije zaradi trenutnega povečanega ustvarjanja dohodka bank, ki izvira iz neto obresti, znižala z zmernega na nizko. A v centralni banki opozarjajo, da se bodo ugodne razmere, ki trenutno odražajo velike razlike med obrestnimi merami za naložbe in tistimi za vire bank, ohranile le omejeno časovno obdobje, je povedala. Banka Slovenije glede na stanje v sistemu izvaja makrobonitetno politiko.

Kot je povedal Dolenc, se v kratkem obetajo spremembe proticikličnega kapitalskega blažilnika, najverjetneje v smeri uporabe pozitivne nevtralne stopnje blažilnika. Mogoče je, se bodo spremembe zgodile tudi pri sektorskem blažilniku za sistemska tveganja, ki je povezan z ukrepom o omejevanju kreditiranja prebivalstva, in naslavlja tveganja, ki izhajajo z nepremičninskega trga in odstopanj od minimalnih standardov pri makrobonitetnih omejitvah, je dodal.