Večji del barij, pri katerih gre za tip mokrišč, za katerega je značilno stalno ali občasno zastajanje vode, je v Sloveniji zavarovanih z naravovarstvenim omrežjem Natura 2000.

Pri nas so najbolj znana visoka barja na Pokljuki, Jelovici, Olševi in Pohorju. Nizka barja pa najdemo na delih Ljubljanskega barja, Cerkniškega jezera in v Mišji dolini. Med najbolj obiskanimi nizkimi barji so Zelenci.

Sodelovanje med turškim Izmirom in Ljubljanskim barjem

Ob mednarodnem dnevu barij so iz Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije sporočili, da združujejo moči s turškim mestom Izmir v boju proti suši in za ohranjanje mokrišč. Želijo si povečati odpornost obeh mest proti suši, razviti lokalne strategije za njeno obvladovanje in ozaveščati o pomenu mokrišč, kot sta delta reke Gediz v Izmirju in Ljubljansko barje.

Ljubljansko barje zahteva premišljeno ravnanje in zaščito pred napredujočo sušo, še bolj pa to velja za ogroženo delto reke Gediz v bližini mesta Izmir, so sporočili iz regionalne agencije.

Glavni cilj sodelovanja je ustvariti močno trajnostno vez med Izmirjem in Ljubljano z okrepitvijo dialoga in izmenjavo strokovnega znanja o obvladovanju suše in ohranjanju mokrišč.

Suša je v zadnjih dveh letih povzročila 124 milijard dolarjev gospodarske škode

Združeni narodi so ocenili, da je suša v zadnjih dveh desetletjih prizadela 1,5 milijarde ljudi in povzročila gospodarsko škodo v višini najmanj 124 milijard dolarjev, so še izpostavili v agenciji in dodali, da se ranljivost mest za sušo v številnih regijah, predvsem v južni Evropi, povečuje.

"V projektnem sodelovanju z Izmirjem si lahko mesto Ljubljana obeta dragocena znanja s področja učinkov suše, predvsem pa specifična znanja, ki lahko koristijo zaščiti Ljubljanskega barja kot ugodnega območja za kmetovanje, izdelan pa bo tudi akcijski načrt za upravljanje s sušo in ohranjanje mokrišča," so sklenili v regionalni razvojni agenciji.