Ob svetovnem dnevu meteorologije smo se pogovarjali z vremenoslovcem Anžetom Medvedom iz meteorološke službe Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), ki skrbi za vsakodnevne podatke in napovedi vremena.

Tokrat svetovni dan meteorologije poteka pod krovno tematiko Prihodnost vremena, podnebja in vode za vse generacije. V središču je tako poziv, naj izpolnimo svojo odgovornost in zagotovimo, da bodo prihodnje generacije deležne boljšega jutri.

Zadnja leta veliko govorimo o podnebnih spremembah. Kako to vpliva na napovedovanje vremena?

Obstajajo neke vzročne povezave med podnebjem in vremenom, ampak moramo ločiti podnebne spremembe in vremenske spremembe. Vreme je namreč celotno stanje, ki ga trenutno imamo v ozračju, podnebje pa neko povprečje tega stanja. Predvsem podnebne spremembe se zdaj kažejo na daljši rok, opazno je veliko naraščanje temperature, s tem naraščanjem temperature pa pride več posledic. Zrak pri višji temperaturi sprejme vase več vodne pare. Zaradi tega je na splošno več energije za močnejše dogodke – močnejša neurja, močnejše nevihte. Počasi se že dogaja, da včasih ti modeli niso 'navajeni' na tako hitre spremembe.

Lani smo na primer napovedali, da bo jutro še precej jasno in mirno, potem pa je že zjutraj prišla nevihtna linija, ki je presenetila tako nas kot vse naše modele. Tukaj pa obstaja mogoče neka vzročna posledica, da vsi ti modeli še ne zaznajo čisto dobro vseh podnebnih sprememb, sploh zaradi tega, ker se je ozračje v zadnjem času tako hitro segrelo, v zraku je res veliko vlage in tukaj imajo modeli včasih težave.

Ali v teh spremembah obstaja neka konstanta, ki bi jo lahko vključili v napoved in bi bilo zato lažje napovedovati vreme?

Sorodna novica NIJZ: Podnebne spremembe lahko upočasnimo z ukrepi in s tem pozitivno vplivamo na duševno zdravje

Ne, vsako leto je kaj novega. Zelo je odvisno tudi od vsake vremenske situacije. Lani smo imeli res izrazit gradient med severom in jugom Evrope. V Sloveniji smo bili ravno nekje vmes. Zaradi tega smo imeli tako močna neurja. Leto prej je bil gradient bistveno bolj pomaknjen proti severu Evrope. Mi smo zato imeli sušo, Nemci in Francozi pa neurja. Tako da neurja se bodo dogajala, vedno težje bo napovedati točne lokacije, pravzaprav bo to zelo težko, praktično nemogoče. Že zdaj opažamo, da neurja postajajo vedno močnejša in se lahko večkrat ponovijo v enem dnevu v Sloveniji. Pred leti je bilo tako, da so nevihte nastajale nad enim delom Slovenije in se niso premikale npr. proti vzhodu, če so se nastale na zahodu. Zdaj pa nastajajo tako imenovane supercelične nevihte, ki lahko prepotujejo celo Slovenijo in sploh ne izgubijo moči. Tukaj pa je že težje napovedovati točne poti teh superceličnih neviht, kajti to so tako imenovani podmrežni sistemi in naši modeli jih še ne zaznajo tako dobro. Stvar se sicer počasi razvija, ampak še vedno pri tem dopuščamo še nekaj napredka.

Tehnologija napovedovanja se verjetno z leti spreminja. Treba jo je dopolnjevati in dograjevati?

Vsakih nekaj let se vsi ti procesi posodobijo. Računalniki in modeli so močnejši, računajo tudi na boljših resolucijah. Če imamo zdaj našega Aladina v približno štirikilometrski resoluciji, bo v prihodnosti ta počasi prišel v kilometrsko resolucijo, da bomo lažje napovedali nevihtne linije ali kaj podobnega. In tudi globalni modeli – ker najprej za napoved potrebujemo globalni model, nam najprej za celo zemljo napove vreme. Ti seveda ne morejo biti v zelo podrobni resoluciji, ker je to računsko zelo zahteven proces. Praktično se ne bi izračunalo v enem dnevu, zato imamo tu bistveno večje celice, ki vpišejo samo splošno sliko. Imamo pa še regionalne modele, ki s pomočjo globalnih preračunajo vse na regionalno skalo. Ti pa so že bolj podrobni, a lahko nastane manjša razlika med globalnim in regionalnim in tu se že lahko zgodijo manjše napake. Tu je še orografija – zelo razgiban relief, in vse te razlike se počasi začnejo potencirati. Tudi samo začetno stanje se malce spreminja, napačne meritve ... in vse to se potem potencira in lahko privede k napačni numerični napovedi. Včasih človek to malo izboljša, včasih pa seveda tudi brcne mimo.

Kako pa se počutite, kadar se v napovedi zmotite, kot napovedovalec na televiziji ali pa v samih izračunih?

V obeh primerih, če je napoved napačna, imaš kar en 'cmok v grlu', ker ti seveda ni vseeno. Je pa treba tudi vedeti, kaj točno je napačna napoved. Lahko za 90 odstotkov v Sloveniji napoveš pravilno vreme, za 10 odstotkov pa napačno. Ampak teh 10 odstotkov ljudi ti bo reklo: "Napačno si povedal." Zgodi se, da praktično popolnoma zgrešimo celo vremensko situacijo – 100-odstotna napaka. Že sama statistika pove, da se to bo nekajkrat zgodilo. Moramo vedeti, da vreme pri nas pride od vsepovsod in ima skoraj vsak kraj svoje vreme. Alpske doline čisto svoje, Ljubljanska kotlina drugo, potem imamo Primorsko. Že na teh omenjenih malih območjih so lahko zelo velike razlike v napovedih.

Kakšno se vam zdi delo mladega napovedovalca vremena na televiziji?

Starejši kolegi imajo zagotovo že svojo kilometrino, mi pa se na začetku malo lovimo po studiu. Mogoče gledalci ne vedo, da uporabljamo tehniko "green screena", kar pomeni, da praktično ničesar, kar kažemo, ne vidimo. Ob strani imamo samo dva zaslona, kjer vidimo sliko in besedilo, da nam je malo v pomoč. Mlajši smo imeli vsi na začetku težave, predvsem z zrcalno sliko, zato so se nam starejši kolegi smejali. Zdaj pa se je slika obrnila, ker bomo z naslednjim tednom začeli uporabljati novo grafiko in s tem začeli uporabljati tudi nov sistem, ki smo ga mlajši hitreje osvojili in zdaj mi učimo starejše kolege.

Se pa to delo verjetno precej razlikuje od tistega na Arsu?

Sorodna novica Vremenski opazovalec na Kredarici: "Včasih tako noter padem, da pozabim, koliko dni sem že tu gor"

Ja, tja pridemo s študija fizike in meteorologije. Tudi tukaj spremljamo starejše, da se malo naučimo od njih. Imamo tudi interna tekmovanja, kdo bolje napoveduje temperature v zimskem času in potem se že tam malo izlušči, kateri bi bil primeren za to delo. Ljudje mogoče niti ne vedo, kako to gre, mislijo si, da vpišemo samo splošno napoved, pa tistih nekaj ikon damo gor, mar ne? Res imamo splošno napoved, ki jo večkrat dnevno posodobimo, potem pa so tu še vse posebne napovedi. Posebej za Luko Koper, za Dars, za energetiko, komunalo v Ljubljani, Mariboru ... predvsem ob sneženju. To vse je treba dodatno narediti in to ti vzame kar nekaj časa, ljudje pa večinoma res več ne berejo, ampak samo gledajo ikone in si zato mislijo, da to ni tako zapleteno.

Sploh v zadnjem času se zdi, da so ljudje postali pravi strokovnjaki za vreme.

Res je, sploh z razvojem pametnih telefonov. Vsak ima 10 aplikacij za vreme. Kar nekaj ljudi me ustavi in me sprašuje: "Ali bo res jutri ob treh popoldne dež? Sem rekel, glej, to je odvisno od tega, kateri model gledaš, vsak ti da neko svojo napoved." Napovedi po urah, ki jih imamo na telefonih, so iz različnih evropskih in svetovnih centrov, ne vemo, od kod pobirajo informacije, vemo le, da eni malo bolje napovejo vreme pri nas, eni malo slabše. Potem človeku pač poveš: "Glej, to je skoraj nemogoče napovedati, okvirno ti lahko povemo, ob treh popoldne se bo zjasnilo, ni pa čisto nujno." Večkrat se zgodi, da ljudi, ko gledajo aplikacije, te zavedejo, potem pa nas krivijo, čeprav mi nimamo nič s tem. Mi imamo svoj model, ampak na koncu smo zmeraj mi krivi.

Če se od pametnih telefonov vrneva k starim modrostim ... Koliko določeni stari reki o vremenu sploh še veljajo?

Zdaj so že takšne spremembe, da se je vse zamaknilo in vsi ti stari pregovori v večini primerov ne držijo več. Edini pregovor, ki še vedno velja in se vedno uresniči, je: "Če na novo leto sneži, novo leto daleč ni."

Ker smo že globoko stopili v pomlad, me zanima, ali lahko napoveste letošnje poletje?

Z večjo verjetnostjo lahko trdimo, da bo poletje prej nadpovprečno toplo kakor pa podpovprečno hladno. To se pravi, ker imamo v zadnjem času segrevanje ozračja, je večja verjetnost, da bo poletje nadpovprečno toplo. Pri poletju smo zadnji dve lahko videli, kakšne razlike lahko imamo. Leto 2022 je bilo na primer tretje najbolj sušno, suša je bila po celi Sloveniji, gozdni požari na Krasu. V tem drugem poletju pa se je vremenska situacija skoraj obrnila. Sicer smo imeli tudi vročino, tropske noči in vročinske valove. Ker pa smo imeli zelo vroče morje, tako Sredozemsko kot Jadransko morje sta imela praktično 30 stopinj, so se začele pojavljati nevihte. Potem pa še ta dogodek avgusta in smo imeli obsežne poplave. Čisto točno napovedati, kaj se bo v poletju zgodilo, je praktično nemogoče, kar smo videli že v lanski sezoni in je zelo odvisno od same vremenske situacije, ki se bo razvijala. Ali bomo spet imeli ogromen anticiklon v Sredozemlju, tako kot zadnji dve leti, in kakšen bo njegov položaj, ali bo bolj proti jugu, tako kot lani, ali bolj proti severu, tako kot predlani? Že samo nekaj 100 km severno ali južno lahko bistveno spremeni okoliščine. Ali je ta meja med frontalnimi conami severno od Alp? Takrat bomo imeli mi sušo, če bo pa južno pa spet taka neurja kot lani.

Potem je odgovor na zadnje vprašanje verjetno podoben. Kakšna bo naša (vremenska) prihodnost?

Obstajajo scenariji podnebnih sprememb, koliko se bo to spreminjalo v prihodnosti, ampak vseeno to ni neka napoved vremena. Govorimo o predvidevanju. Tako s pomočjo teh scenarijev samo ocenjujemo, kako bi se podnebje dodatno še lahko spremenilo ob različnih predpostavkah. Koliko bo še izpustov toplogrednih plinov, ali se bodo zmanjšali ali se povečevali, in če bo povečanje, bo temperatura še naprej skoraj eksponentno rasla.

Kakšna pa sta dva največja ekstrema v teh scenarijih?

Temperatura bo še naraščala, ne glede na to, kakšen scenarij imamo. Če sledimo pariškemu sporazumu, po katerem bi morali že zdaj drastično omejiti izpuste, bi se povprečna letna temperatura dvignila za kakšno stopinjo. V tem bolj pesimističnem najhujšem scenariju pa vse tja do šestih stopinj. Marsikdo sploh ne ve, kaj je to šest stopinj, pa si reče: "Ah, saj meni je vseeno, ali je 33 ali pa 35 stopinj, meni je v vsakem primeru vroče." Ampak to je vremenska temperatura, dnevna temperatura, tu pa govorimo o povprečnih letnih temperaturah, to se pravi, ves nivo se bo dvignil.

Mogoče bolj tak plastičen primer, kako primerjati temperature. To sicer ni nekaj, kar bi mi klimatologi radi primerjali. Ampak če bi vseeno primerjali razne kraje po Sloveniji. Zamislite si Slovenj Gradec na Koroškem. Zanj rečemo, da je tam precej hladno. Če pa damo tem povprečnim letnim temperaturam v Slovenj Gradcu šest stopinj, dobimo temperature, kot jih imamo že zdaj v Kopru. To pa si ljudje že lahko predstavljajo. Višje, kot bodo temperature zraka – pri višjih temperaturah zrak vase sprejme več vodne pare, vodna para pa je gorivo za vse, kar se dogaja potem v atmosferi – močnejše so nevihte, močnejši so nalivi. Sicer se bo med temi padavinskimi dogodki v poletju čas razmahnil, vmes bomo imeli sušna obdobja, potem bodo pa hudi nalivi, ko bomo imeli hudourniške poplave, in tako dalje.