Podnebne spremembe so globoko družbeni problem, ne zgolj okoljski ali energetski. V oddaji bomo govorili o antropogenih podnebnih spremembah in vplivu nove vremenske resničnosti na družbo.

Zadnje padavine so bile izjemne – tako po količini kot obsegu. V prihodnosti bodo takšni pojavi veliko pogostejši. Po mnenju Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi spada Slovenija med države, kjer se bo erozija tal zaradi ekstremnih vremenskih padavinskih dogodkov povečala najbolj na svetu. Kako interpretirati dejstvo, da na znanstveno dokazane trditve družba pogosto ne reagira, da smo vedno prepozni? Kako na družbo vpliva dejstvo, da je v Sloveniji vodni krog že zelo spremenjen? Mnenja bodo soočili: Lučka Kajfež Bogataj, Matevž Čelik Vidmar, Tadej Troha in Jernej Hudolin.

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj z Univerze v Ljubljani: "S podnebnimi spremembami izgubljamo občutek varnosti, ki je temelj kakovosti življenja."

Filozof Tadej Troha, ki deluje na ZRC SAZU, se v zadnjih letih ukvarja z vprašanjem, kako odnos do ekologije definira družbo in opozarja, da se vse skupaj ne bo dobro končalo: "Ekološka zavest v najširšem smislu v Sloveniji ni od nekdaj nizka, rekel pa bi, da imamo neki specifično nizek nivo zavesti o podnebni krizi."

Kakšno je po poplavah stanje kulturne dediščine? Poškodbe je utrpelo okoli 500 evidentiranih enot dediščine, 11 je uničenih. Zakaj se škoda ob poplavah pokaže z odlogom in zakaj je treba počakati do prve zmrzali? Jernej Hudolin, generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine: "Če govorimo o stavbni naselbinski dediščini, so to objekti, ki so grajeni iz zelo različnih materialov v različnih zgodovinskih obdobjih. In reakcije teh materialov so ob namočenosti različne. V materialih so vodotopne soli. Soli potujejo z vodo, potem v stiku z zrakom kristalizirajo in to povzroča napenjanje in odpadanje ometa in poškodovanje poslikanih delov. Ta kombinacija je vzrok, da je jasno sliko škode mogoče videti šele ob prvi zimi."

Matevž Čelik Vidmar, državni sekretar na Ministrstvu za kulturo in član delovne skupine za koordinacijo obnove po poplavah, na vprašanje, ali bi kot arhitekt lahko rekel, da je v Sloveniji odgovorne presoje o poseganju v prostor vedno manj, odgovarja: "Lahko bi tako rekli. Sistem urejanja prostora se je v zadnjih desetletjih močno razgradil."