"Po podatkih Evropske komisije, ki so izšli decembra lani, je Slovenija med državami, v katerih je več kot povprečno število medicinskih sester in podpovprečno število zdravnikov. Število zdravnikov se je v zadnjih letih sicer povečalo, vendar ves čas capljamo za EU-povprečjem, ker se zaradi razvoja tehnologije, demografskih sprememb in večje zahtevnosti prebivalstva povsod po razvitem svetu povečuje število zdravnikov, ki lahko vse storitve izvajajo. Zato se nekako ne rešimo iz spodnje polovice držav s slabo preskrbljenostjo z zdravniki," je na novinarski konferenci pereče stanje v zdravstvu opisala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović.

Po podatkih Evropske komisije manjka v Sloveniji tisoč zdravnikov, da bi dosegli povprečje Evropske unije. Odgovori skoraj dva tisoč slovenskih zdravnikov v anketi Obremenitve zdravnikov in njihove posledice temu, tako ugotavlja Beović, pritrjujejo. Tri petine jih opravi več kot 25 nadur mesečno, več kot 40 % jih je v zadnjih treh mesecih opravilo v povprečju štiri ali več dežurstev mesečno. Pri tem še nekoliko izstopa velika obremenjenost z dežurstvi (štiri ali več mesečno) mladih specialistov do 5 let (53 %) in specializantov (62 %), so sporočili z Zdravniške zbornice.

Anketa je tudi pokazala, da se posledično z izgorelostjo srečuje 88 % zdravnikov na primarni ravni, kar je bistven skok od primerljive ankete leta 2019, ko je izgorelost zaznalo 63,7 % primarnih zdravnikov. Da pri kolegih občasno ali redno opazijo znake izgorelosti, je odgovorilo 95 % vseh vprašanih zdravnikov.

Tako ni presenečenje, da o odhodu iz javnega zdravstva razmišlja 53 % ali 954 od 1898 vseh zdravnikov, ki so odgovorili na anketo. Največ med specializanti (65 %) in zdravniki specialisti do pet let po opravljenem izpitu (64 %). O odhodu v tujino pa razmišlja 24 % zdravnikov in zobozdravnikov, med specializanti pa kar 36 %.

Ravnikar: Izgorelost povzroča odhode zdravnikov

Predsednik odbora za osnovno zdravstvo Rok Ravnikar: "Potrudili se bomo in objektivno pokazali, da je pomanjkanje zdravnikov, še posebej na primarni ravni, daleč nad kritično mejo in vzrok vsem težavam."

Kot prvo objektivno merilo je izpostavil število družinskih zdravnikov na prebivalca, pri čemer jih imamo v Sloveniji 64 na 100.000 prebivalcev (Eurostat, 2019), medtem ko je povprečje EU-ja 105. "Če imaš na nekem področju polovico manj zdravnikov, oskrba pa je primerljiva, to pomeni, da tisti ljudje naredijo toliko več dela kot drugje," je dejal Ravnikar.

Kot drugo objektivno merilo pa je izpostavil izgorelost. "V zadnjih letih se je izgorelost na primarni ravni povečala s 64 odstotkov na 88," je navedel rezultat interne ankete. Nadaljeval je, da se v Sloveniji sicer na srečo število strokovnih napak zaradi izgorelosti ni povečalo, je pa izgorelost krivec za odhode zdravnikov iz medicine. Po njegovih besedah ne gre toliko za odhode k zasebnikom in v tujino, kar počno bolj ali manj le mladi zdravniki. "Zdravniki, ki v zadnjem letu, dveh zapuščajo zdravstvene domove, odhajajo ven iz medicine in so dokončno izgubljeni za zdravstvo," je opozoril.

Puzigaća: Specialista dobimo po 11 do 14 letih

"Če bi danes začeli ustvarjati novega zdravnika specialista iz nadobudnega maturanta, bi ta lahko začel specialistično delati čez od 11 do 14 let, nekje leta 2036," pa je, za kako dolgotrajen proces gre, predstavil predstavnik Mladih zdravnikov Slovenije Luka Puzigaća. "Pod pogojem, da vse izpite opraviš takoj znotraj šestih let fakultete, da so vsi razpisi koledarsko ugodni, da ni covidnih prerazporejanj in da se odpoveš otrokom v tem času," je dodal.

Predstavil je tudi tudi zdravniško plačno lestvico od pripravnika do specializanta, ki je še posebej nenaklonjena mladim zdravnikom, saj zdravnik pripravnik po šestih letih študija začne s plačo pod 1000 evri neto.