Ob tem pričakuje, da bodo do konca meseca vsi oškodovani bolniki znova imeli termine. "Če se to ne bo zgodilo, bomo terjali odgovornost direktorjev izvajalcev storitev," je zatrdil minister Danijel Bešič Loredan. Ta se je danes tudi opravičil vsem, ki so jim v sistemu neupravičeno izbrisali termine.

Na ministrstvu so namreč z oktobrom znova vzpostavili med epidemijo covida-19 ustavljeno storitev brisanja terminov zdravstvenih storitev s čakalnih seznamov, ki se jih bolniki niso udeležili in se niso opravičili. Pri tem izbrisu pa je bilo oškodovanih 5977 ljudi, ki se zaradi prenaročanja ali trajne napotnice, na katere je vezanih več terminov, "pregleda v prihodnosti" tako še niso mogli udeležiti.

O tem so na zahtevo poslanske skupine NSi-ja razpravljali na nujni seji parlamentarnega odbora za zdravstvo. V uvodni obrazložitvi je minister zavrnil navedbe poslanke NSi-ja Ive Dimic, da se težko znebijo občutka, da se "čakalne dobe poskuša administrativno odpravljati celo z brisanjem veljavnih napotnic".

"Nikoli in nikdar ne bo namen ministrstva ali te vlade, da ureja čakalne vrste z izbrisom bolnikov. Vendarle pa smo dolžni spoštovati zakon o pacientovih pravicah, kjer je jasno definirano, kdaj se paciente črta s čakalnega seznama," je dejal Bešič Loredan.

Problem so bili neposodobljeni čakalni seznami

Kot je pojasnil, je do zapleta prišlo zaradi neurejenih oz. neposodobljenih čakalnih seznamov pri nekaterih izvajalcih zdravstvenih storitev, skrbnikih seznamov. Bešič Loredan je zagotovil, da na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) aktivno iščejo tehnične rešitve, da bi se pri storitvi brisanja terminov vnesle ustrezne varovalke in da do teh napak napak ne bi več prihajalo.

V odgovoru na vprašanje poslanca NSi-ja Janeza Ciglerja Kralja, kdo nosi odgovornost, je minister ocenil, da je porazdeljena med vse deležnike v zdravstvu. Dejal je, da v luči pozitivnega pristopa reševanja ne želijo kazati s prstom na izvajalce, ki jih je zadnji dve leti zaposlovala epidemija covida-19 in se s seznami niso ukvarjali. Pričakuje pa, da so direktorji zdravstvenih zavodov toliko odgovorni in opolnomočeni, da bodo bolnike dali na prvo mesto.

Na ministrstvu so se sicer že pred omenjenim zapletom lotili načrta urejanja čakalnih seznamov in pri tem ugotovili več težav. Med drugim skoraj tisoč ljudi čaka na določeno storitev v ustanovi, ki tega posega sploh ne izvaja. Slabost v sistemu, tudi zaradi česar ni točnih podatkov o čakalnih dobah, po ministrovih besedah predstavljajo okvirni termini. "To je stanje, prek katerega ne moremo iti. Ne moremo prisiliti izvajalcev, da imajo fiksirane termine za leto ali dve naprej," je navedel.

Podatka, koliko ljudi čaka, ni

"Objektivnega podatka, koliko bolnikov tako čaka na čakalnih seznamih, nimamo, nimamo ga že desetletje. Stanje je poslabšala še epidemija covida-19," je ugotavljal minister.

Ob tem obljublja pripravo rešitev, med drugim zakon o zdravstvenem informacijskem sistemu, v katerem bi določili pravice in obveznosti vseh v zdravstvenem sistemu. "S tem sledimo načelu modernih in delujočih zdravstvenih sistemov. Informacijska tehnologija zdravstva mora biti vodena centralno, ne samo eZdravje, pač pa tudi kaj in kako uporabljajo vsi, ki so del javne zdravstvene mreže," je poudaril. Sistem mora biti povezljiv, to pa bo tudi osnova za eKarton, ki si ga na ministrstvu želijo vpeljati v najkrajšem možnem času.

Skladno s sklepom odbora bodo na ministrstvu na podlagi analize, ki je identificirala napake in šibke točke sistem eNaročanja, ustrezne rešitve pripravili in predstavili v treh mesecih, je še napovedal Bešič Loredan.