"Makedonci nimamo ne kulturnega ne nacionalnega statusa, zato bi bilo pošteno in dobro, da nas priznajo kot narod," pravi sekretar Zveze makedonskih kulturnih društev Slovenije Igor Bizimoski.

Z deklaracijo, ki je bila sprejeta na današnji dan pred devetimi leti, je slovenska politika na simbolični ravni priznala obstoj vseh narodnih skupnosti nekdanje Jugoslavije in izrazila pričakovanje, da bo vlada pomagala skupnostim pri ohranjanju in negovanju njihovih identitet, kultur in jezikov v Sloveniji. Kaj je konkretno prinesla makedonski skupnosti, zakaj ima edino makedonsko društvo lastne prostore v zaklonišču, kako se 25 let izvaja dopolnilni pouk makedonskega jezika pri nas, smo se se pogovarjali s sekretarjem ZMKDS-ja Igorjem Bizimoskim, sicer diplomiranim ekonomistom in bančnikom.

Kaj je torej deklaracija prinesla konkretno makedonski skupnosti?
Dejansko smo od same deklaracije pričakovali mnogo več, ne samo mi kot makedonska skupnost, ampak tudi širša skupnost. Pred devetimi leti, ko je bil podpisan ta dogovor, smo menili, da smo priznani znotraj slovenske politike. Vlada bi lahko malo več naredila okoli tega vprašanja, ampak smo žal pri vseh poskusih naleteli na gluha ušesa. Ni bilo velikega napredka, mogoče tudi zato, ker so se ves čas menjavale vlade. Tudi če smo imeli podporo nekaterih strank, na koncu ni bilo te večine.

Kako torej Makedonci ohranjate svojo identiteto? Že 25 let namreč poteka dopolnilni pouk makedonščine. Bili ste prvi, ki ste ga organizirali. Kako vam je to uspelo? Kako poteka?
Makedonci ohranjamo identiteto na dva načina, neformalno in formalno. Neformalno na način vsakodnevnega druženja, formalno pa prek društev oziroma Zveze kulturnih društev kot krovne organizacije. Naši najmlajši člani pa prek dopolnilnega pouka iz makedonskega jezika. Ta poteka v sedmih šolah v Ljubljani, Kozini, Kopru, Novi Gorici, Ajdovščini, Divači in Kranju.

Kako delujejo društva? Pred časom smo obiskali MKD Ilinden na Jesenicah, ki deluje v zaklonišču, a so v društvu s prostori zadovoljni. Kako gledate na to?
Težko je imeti svoje prostore. Za vsa društva to prinaša velik finančni zalogaj. Vsi bi radi imeli svoje prostore, navsezadnje se lahko tam družimo in tudi diskutiramo okrog vseh tem. Eno teh je Ilinden, ki ima svoje prostore, preostala društva so bolj ali manj v podnajemu. To predstavlja kar velik finančni zalogaj. Namesto da bi ta sredstva preusmerili v samo kulturo, moramo plačevati te prostore.

Koliko je Makedoncev v Sloveniji? Zadnjič ko so se ljudje lahko o tem izrekali, je bilo pred 20 leti. Najbrž se je v zadnjih letih število povečalo tudi zaradi priseljevanja. Kakšne so torej vaše novejše ocene?
Zasledil sem neki podatek z ministrstva za notranje zadeve, da je do lanskega leta, vključno z letom 2019, makedonsko državljanstvo za slovensko zamenjalo približno 8700 Makedoncev. V to ni bilo vključenih otrok, ki so rojeni v Sloveniji. Če temu dodamo še število Makedoncev, ki so prišli z bolgarskim potnim listom, tiste, ki so tukaj dolga desetletja, pa mogoče še tiste z delovnim dovoljenjem in študente, mislim, da nas je od 15.000 do 20.000.

Ali si Makedonci v Sloveniji prizadevate za status nacionalne manjšine? Zakaj?
Makedonci nimamo niti kulturnega niti nacionalnega statusa, zato bi bilo pošteno in dobro, da nas priznajo kot narod. Če pogledamo: Slovenci v Makedoniji so priznani tudi kot manjšina, prav tako na Hrvaškem. V Sloveniji pa nekako nobena izmed manjšin iz naših nekdanjih republik ni priznana.

Vemo, da je spodletel poskus Exyumaka za ustavno spremembo, v državnem zboru ni bilo niti razprave. Kako naprej? Se pogovarjate s pristojnimi, je napisan vsaj kak predlog zakona?
Predlog zakona je napisan in gre v izboljšavo. Vsekakor se trudijo priti do konca, vendar, kot sem prej omenil, ni političnega posluha za to. Mogoče bo potrebna kaka generacija, da se zamenja. Bomo videli, kako bo v prihodnje, je pa res, da tudi mi pričakujemo, da se ta zadeva počasi reši.

V tem trenutku sicer še ni jasno, ali smo pred volitvami, ko bodo vse stranke iskale podporo tudi med narodnimi skupnostmi, mogoče pa je tudi to priložnost, da se odpre debata?
Točno tako.

Seveda ohranjate vsa ta leta stike tudi z matično domovino. Kako to poteka?
Vsa društva, tudi Zveza kulturnih društev, sodelujemo z matico že vseh teh 20, 25 let, nekatera 30 let. To poteka prek veleposlaništva Republike Makedonije v Ljubljani oziroma neposredno z društvi v Makedoniji. Počasi znova poskušamo vzpostaviti makedonski poslovni klub. Lani se je porodila ideja, da bi Makedonsko kulturno društvo v Novi Gorici, ki je praznovalo 20 let obstoja, organiziralo gospodarski forum, ki bi mejil na tri države – sosedno Italijo, goriško regijo in makedonska podjetja. Lani nam to ni uspelo, a napori gredo dalje.