Ekonomisti in politiki se strinjajo glede tega, katere ukrepe bi morala Slovenija predvideti za uresničevanje ciljev pakta za evro v prihodnjem letu dni. Težava je le v tem, da ni mogoče zagotoviti, da njihove uveljavitve ne bodo preprečile interesne skupine. Posledice nespoštovanja pakta, namenjenega krepitvi konkurenčnosti, zaposlenosti ter fiskalni in finančni stabilnosti, pa niso v njem predvidene sankcije, pač pa zaostajanje v razvoju, je poročal Radio Slovenija.

Ekonomist Mrak tako poudarja še, da so usmeritve pakta za evro enake, kot jih je v vrsti svojih dokumentov že zapisala Slovenija sama, obenem pa tudi javnofinančna situacija postaja taka, da je "šale konec". Težava pa je v tem, da v Bruslju ne moremo zagotoviti, da bodo ukrepi v letu dni tudi izpolnjeni, saj se pogosto zgodi, da pobuda roma najprej na referendum.

"Za plače leta 2009 porabili preveč"
Na seznamu ukrepov bi po mnenju Mraka morali biti tudi ukrepi glede plač v javnem sektorju, saj je edino Slovenija leta 2009 stroške plač močno povečala. Rast plač mora zaostajati za rastjo produktivnosti, je poudaril. Obenem pa so potrebni še drugi ukrepi, ki pa jih verjetno vlada v tem trenutku ne more izvesti, razen če bi sklenili dogovor s politiki: pokojninska reforma, zdravstvena reforma, reforme na trgu dela, našteva ekonomist.

Pakt sicer v primeru nespoštovanja predvideva le politični pritisk, in sicer na ravni predsednikov vlad, ne pa sankcij, zato bi si Mrak želel tudi, da bi bile zaveze v večji meri sankcionirane.