Vrh držav evrskega območja je pred kratkim sprejel dogovor o paktu za evro, ki vsebuje štiri cilje - spodbujanje konkurenčnosti, spodbujanje zaposlenosti, nadaljnje prispevke k vzdržnosti javnih financ in krepitev finančne stabilnosti. Dogovor sicer velja za mehkejšo različico "nemško-francoskega vlaka".

Za mnenje o paktu smo na MMC-ju povprašali ekonomista Bernarda Brščiča in Maksa Tajnikara.

Brščič: Gre za znane težnje po preoblikovanju EU-ja v federacijo
Brščič je pojasnil, da so zaveze, ki jih vsebuje pakt, v normativnem smislu zagotovo koristne, sam pakt pa se mu zdi bolj problematičen v kontekstu jasno razvidnih procesov centralizacije EU-ja, ki se po njegovem mnenju pod vplivom Nemčije in Francije skuša preoblikovati v homogeno politično-ekonomska tvorbo.

"Sicer pa so priporočila in zaveze po eni strani dobrodošle, zlasti glede stabilnosti javnih financ, glede na to, da imamo na slovenskem hude probleme z njihovo konsolidacijo. Žal pa so dolgoročno usmeritve teh institucionalnih rešitev problematične, ker vodijo resnično v procese zelo tesnega fiskalnega povezovanja," trdi.

Kot pravi, dvomi, da je Evropa po francosko-nemškem zgledu Evropa, ki bi si jo želel svobodomiseln posameznik. "Fiskalna harmonizacija ni nič drugega kot preprečevanje institucionalne konkurence med različnimi državami. Gre za znane težnje po preoblikovanju EU-ja v federacijo. V tem kontekstu je to treba vrednotiti izrazito negativno," poudarja.

Kljub temu je prepričan, da so onstran teh pomislekov za državo, kot je Slovenija, ki je v fazi akutne javnofinančne krize, zaveze dobrodošel zunanji pritisk. Meni, da bo slej ko prej treba ustaviti razbrzdano fiskalno politiko sedanje vlade. "Kar se tiče ekonomsko-teoretične podstati pakta, zaveze držijo vodo in bi bilo zelo dobrodošlo, da bi se jih Slovenija držala. Zaradi politične nelegitimnosti vlade in rekonstruiranega keynesianizma, ki pri nas prevladuje, pa je malo verjetno, da bi jih Slovenija lahko izpolnila," opozarja.

Brščič: Goli in bosi smo že zdaj
Kljub vsemu so nekateri skeptični do omenjenega pakta. Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je pred dnevi celo izjavil, da ne želimo na nemško-francoski vlak goli in bosi. Brščič je ob tem dejal, da smo goli in bosi že zdaj. "120 tisoč nezaposlenih, obotavljiva gospodarska rast, 5,7-odstotni proračunski primanjkljaj in 41,5-odstotni delež javnega dolga v BDP me potrjujeta v tej ugotovitvi. V bistvu živimo v umetno ustvarjeni 'blaginji', ki se financira z izjemnim zadolževanjem države. Trenutek evropske resnice prihaja oz. je že napočil. S tako fiskalno politiko, kot jo vodimo v zadnjem času, ne moremo nadaljevati," dodaja ob tem.

Poudarja, da bo preprosto treba spremeniti miselnost in da ne moremo porabiti več kot ustvarimo. Zatrjuje, da bo, ko bomo spoznali te omejitve, ki veljajo tako za posameznike kot državo, potrebna korenita sprememba, ki bo po njegovem mnenju s seboj potegnila ne samo krčenje socialne države, temveč tudi zmanjšanje plač v javnem sektorju.

"Nemogoče je, da so se po narodnogospodarskem zlomu v letu 2009, ko nam je BDP padel za 8,2 odstotka, plače in socialni transferji še povečali. Gospodarstvo ne morete absorbirati takega padca gospodarske aktivnosti brez prilagoditve v javni porabi Prej ko se bomo soočili z dejstvom, da je Slovenija postala stagnantna družba, bolje bo. Če za to potrbujemo zrcalo EU-ja, tudi prav," je sklenil.

Tajnikar podpira restriktivno politiko
Ekonomist Maks Tajnikar poudarja, da za zagotavljanje stabilnosti podpira postavitev zelo restriktivnih zahtev, ki bi jih morala izpolnjevati tudi Slovenija. Kot pravi, je druga stvar, kako se ta politka v Evropi uveljavlja. Prepričan je namreč, da v tem trenutku Evropa še vedno dovoljuje odstopanja, ki jim nato sledijo kazni. Opozarja, da teh odstopanj sploh ne bi smelo biti.

"Ta, pogojno rečeno kaznovalna politika, mi absolutno ne ustreza. Poenotenje gospodarske politike mora v Evropi biti tako visoko, da preprosto taki primeri, kot je Grčija, ne morejo nastati, ne pa da potem, ko enkrat nastanejo, vsi solidarnostno pokrivamo neke stroške, ki nastanejo v zvezi s tem," je dejal.

Na vprašanje, ali bi lahko izpolnjevanje ciljev pakta v Sloveniji ogrozilo socialno državo, je odgovoril, da tudi če kratkoročno ogrozi standard nekaterih delov prebivalstva, je dolgoročno osnova, "da lahko neka ekonomija, tudi slovenska, sploh prosperira in normalno funkcionira ter da je usoda v rokah ljudi, ne pa nekoga drugega".

Tajnikar: Gre za evro, gre za obstoj posameznih držav
"To, kar Erjavec pravi, je samo zelo populističen stavek, ki vnaša zmedo v razmišljanje o teh sistemih. Vse zaveze, ki jih je do zdaj postavil EU, skupaj z maastrichtskimi kriteriji, sploh niso zaveze rasti, temveč zaveze stabilnosti. Stabilnost je ključna beseda v Evropi. Gre za evro, gre za obstoj posameznih držav, gre za to, da ne nastanejo problemi, kot jih imamo v Grčiji," pojasnjuje.

Misli, da ne gre za to, da bi šli goli in bosi na nemško-francoski vlak, temveč ravno nasprotno, da nas bo ta vlak oblekel. "Če pa ne bomo šli na ta vlak, vam povem, potem pa smo dolgoročno goli in bosi," je končal.