Pahor je posvaril pred nevarnostjo, da Slovenija zaradi preštevilnih referednumov ne bi mogla izpeljati reformne politike. Foto: MMC RTV SLO
Pahor je posvaril pred nevarnostjo, da Slovenija zaradi preštevilnih referednumov ne bi mogla izpeljati reformne politike. Foto: MMC RTV SLO
Evro bankovci
Voditelji naj bi se kmalu prvič formalno zavezali k ciljem in podvrženosti nadzoru. Foto: MMC RTV SLO
Pahor poziva k soglasju

Na skupni seji dveh odborov DZ-ja za zunanjo politiko in zadeve Evropske unije je premier Borut Pahor poslancem razkril vsebino neformalnih pogovorov vrha evroskupine o ukrepih za stabilnost. Obenem sta odbora obravnavala slovenska izhodišča za marčni vrh Evropske unije, ki bo konec prihodnjega tedna v Bruslju in na katerem naj bi voditelji potrdili celovit sveženj za zaščito evra.

Pahor je na seji poudaril, da bo Slovenija v naslednjem letu sprejemala ukrepe za okrepitev lastne konkurenčnosti, s čimer bo obenem prispevala h konkurenčnosti evroobmočja. Osnutek nabora ukrepov že nastaja v ad hoc delovni skupini, ki jo je ustanovila vlada.

Podrobnosti nabora ukrepov, ki jih pripravlja ad hoc delovna skupina, Pahor za zdaj ni predstavil. A med njimi so ukrepi za konsolidacijo javnih financ in brzdanje javne porabe, pokojninska in druge strukturne reforme, plačna politika, ki bo bolj sledila produktivnosti, ter znižanje stroškov dela.

Premier želi, da bi o ukrepih uspeli doseči čim širše soglasje s socialnimi partnerji in opozicijo. Izpostavil je nevarnost položaja, ko bi vsaka odločitev, ki je po oceni vlade dobra za javne finance, konkurenčnost in razvoj ter se sprejme s politično večino, padla na referendumu. To bi bilo v očeh finančnih trgov namreč videti kot nesposobnost Slovenije za reformno politiko, pa naj bo vlada ta ali kakšna druga.

"To bi pomenilo, da ima Slovenija vgrajeno sistemsko ročno zavoro za reforme, tega pa si ne moremo privoščiti," je dejal Pahor.

Vlada bo ukrepe delno obravnavala že prihodnji teden, v sredo bo Pahor osnutek nabora predstavil sindikatom, dal pa je tudi navodilo za novo razvojno konferenco, kjer bodo sedeli predstavniki vseh ključnih družbenih skupin.

Celoten osnutek ukrepov naj bi naša država predstavila do junija, sprejeli pa naj bi jih v letu dni.

Svoje poglede na nacionalni reformni program so predstavili tudi sindikati. V ZSSS-ju med drugim menijo, da je cilj zmanjšanja javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke nerealen, cena zanj pa je ogroženost socialne države. Sami predlagajo manj rigorozen cilj, drugačen tempo in upoštevanje gospodarske rasti. Drugače pa menijo delodajalci, ki so prepričani, da bi moral biti proračun bolj razvojno naravnan.

SDS: Ukrepi bodo bolj boleči, kot bi bilo treba
V SDS-u pa so prepričani, da bodo ukrepi toliko bolj boleči za državljane zaradi neučinkovitosti in napačnih potez vlade v prvi polovici mandata. Zato pričakujejo, da bo vlada poleg ukrepov, ki jih narekuje pakt za evro, predložila celovit program z natančnimi ukrepi in rešitvami na solidarnostnem, socialnem, pokojninskem, zdravstvenem, gospodarskem in ekološkem področju ter ukrepe, s katerimi bo ljudem povrnjeno zaupanje v pravno in socialno varnost. Ob tem pa bremena ukrepov ne smejo nositi socialno najšibkejši, opozarjajo.

Povečan nadzor Evropske komisije
Vrh držav evrskega območja se je preteklo soboto v zgodnjih jutranjih urah končal s pričakovanim dogovorom o paktu za evro, ki predvideva več fiskalnih in ekonomskih reform ter je blažja različica prvotnih nemško-francoskih predlogov.

Bistvena novost pakta je, da so se voditelji prvič formalno zavezali k omenjenim ciljem in njihovi vključitvi v nacionalne reformne programe in programe stabilnosti ter podvrženosti rednemu nadzoru, pri čemer bo imela osrednjo vlogo Evropska komisija.
Skoraj podvojen sklad za zaščito evra
Voditelji držav v območju evra so se pretekli teden nekoliko presenetljivo dogovorili za povečanje efektivne zmožnosti posojil začasnega sklada za zagotavljanje stabilnosti evra z zdajšnjih 250 milijard evrov na 440 milijard evrov. Kako bodo to izvedli, je še stvar pogajanj. Prav tako potekajo pogajanja o obliki stalnega mehanizma, cilj pa je, da se sklenejo do vrha.

Odbora za finance in zadeve EU-ja bosta danes na skupni seji obravnavala predloge slovenskih stališč do tega vprašanja.

Pahor poziva k soglasju