V veljavnem zakonu obstaja samo ena oblika pomoči medijem. To je medijski razpis, ki je kot državna pomoč prijavljen Evropski komisiji. Za dozdajšnje razpise je bilo praviloma na voljo približno tri milijone evrov, za razpis, na katerega se je treba prijaviti do 15. januarja, pa je na voljo okvirno 4,1 milijona evrov.

Poleg projektov in programov, ki jih je država podpirala do zdaj, pa bosta v novem zakonu, katerega predlog je vlada potrdila konec decembra, zagotovljeni tudi finančni podpori za digitalni prehod tiskanih medijev in za digitalne medije, je v izjavi za medije dejala ministrica Asta Vrečko. Po njenem pojasnilu so medijske sheme pripravili po zgledu nekaterih drugih evropskih držav.

Mediji kot gospodarska panoga do zdaj niso imeli možnosti za državno pomoč

Mediji kot gospodarska panoga nikoli do zdaj niso dobili pomoči kot gospodarska panoga in zaradi tega so kljub krizam ostali brez možnosti, da bi se potegovali za državno pomoč, je spomnila. Sicer pa bosta tudi finančni podpori za digitalni prehod in za digitalne medije, ki ju bo morala najprej odobriti vlada, prijavljeni Evropski komisiji kot državna pomoč.

Finančna podpora za digitalni prehod tiskanih medijev, vpisanih v razvid medijev, bo lahko namenjena za sofinanciranje izdajateljev za prehod obstoječih tiskanih medijev na digitalno izdajanje in za sofinanciranje izdajateljev za produkcijo v tiskanih medijih, s katero se krijejo uredniški stroški, povezani z ustvarjanjem programskih vsebin.

Prav tako bo lahko namenjena za sofinanciranje izdajateljev za del distribucije tiskanih medijev, s katero se krijejo stroški, povezani z dostavo tiskanih medijev v nekaterih primerih. Poleg tega bodo lahko z njo sofinancirali pravne in fizične osebe za digitalne naročnine.

Te državne pomoči pa ne bodo mogli dobiti brezplačniki, občinska glasila in publikacije, namenjene posameznim poklicem, panogam ali političnim strankam.

Sorodna novica Ali sta Tina Gaber in Zala Klopčič medij? Kaj vse prinaša predlog medijskega zakona?

Medijske sheme za prihodnje leto naj bi objavili že letos

Finančna podpora za digitalne medije bo medtem namenjena sofinanciranju produkcije digitalnih medijev, ki imajo minimalni doseg 10.000 uporabnikov. Tudi izdajatelji digitalnih medijev morajo biti vpisani v razvid medijev.

Ministrica pričakuje, da bodo medijske sheme za prihodnje leto objavili že letos. Koliko sredstev natančno bo na voljo zanje, bo še tema pogovorov. Vendar iz predloga zakona izhaja, da je skupaj za medijski razpis in za medijske sheme za leto 2026 rezerviranih osem milijonov evrov proračunskih sredstev. Ministrica ne dvomi, da bodo predvidene pomoči prišle prav vsem tistim medijem, ki bodo upravičeni do njih.

Upravičenci do te državne pomoči pa ne bodo javni mediji, občinska glasila, digitalni mediji, namenjeni posameznim poklicem, panogam ali političnim strankam, ali spletna mesta izdajateljev tiskanih medijev ter radijskih in televizijskih programov.

Spremenjen postopek presoje medijske koncentracije

Predlog novega zakona nadalje upošteva določbe evropske uredbe, ki zahteva poseben postopek presoje medijske koncentracije. Ta je drugačen od siceršnje presoje koncentracije na preostalih trgih. Po novem postopku bo moral namreč regulator presojati koncentracije na medijskem trgu, ki bi lahko pomembno vplivale na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost, česar obstoječe presoje koncentracije ne zajemajo, je povedala Vrečko. Po njenem opozorilu bo po novem zakonu vsak nakup medija predmet presoje koncentracije.

Sorodna novica Vlada potrdila predlog zakona o medijih: "Gre za enega najsodobnejših medijskih zakonov v Evropi"

Za oceno koncentracij na medijskem trgu bo po predlogu zakona o medijih pristojna Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos). Predlog prepoveduje medijske koncentracije, ki bistveno zmanjšujejo medijsko pluralnost ali uredniško avtonomijo.

Obvezen bo register pri Akosu, najpozneje 30 dni od sklenitve pogodbe

Medijsko koncentracijo je treba priglasiti pri Akosu pred začetkom njenega izvrševanja, vendar najpozneje 30 dni od sklenitve pogodbe, objave javne ponudbe ali kakršne koli druge pridobitve kontrole.

Akos začne postopek za oceno medijske koncentracije po uradni dolžnosti, kadar je izkazana verjetnost, da je prišlo do medijske koncentracije in je podjetje ali več podjetij ni priglasilo. Predtem jih Akos pozove k priglasitvi.

Pripravljeni zakonski predlog po navedbah ministrice "razume obstoječo medijsko krajino, medijske hiše, način, kako mediji delujejo danes, in ne ločuje med različnimi radijskimi in televizijskimi dejavnostmi, ki so bile zdaj morda bolj ločene. Medijska krajina v 21. stoletju je le drugačna od tiste v 20. stoletju in na podlagi tega mora biti tudi presoja koncentracije drugačna," je še poudarila ministrica.