Prvotni načrti o marini v zalivu pred Semedelo so namreč propadli zaradi finančnih težav Istrabenza, ki naj bi marino gradil, zato namerava koprska občina tam urediti plaže. Zasuli naj bi 40 metrov širok pas morja med Žusterno in Koprom. Že letos bodo prenovili semedelsko pešpot, ki bo po novem široka 13 metrov in oblikovana v enakem slogu kot koprska promenada.

Načrte za otok s 140 metrov visokim nebotičnikom v obliki svetilnika, v katerem bi uredili hotel in apartmaje, naj bi pripravili znani arhitekti. Na gospodarskem in okolijskem ministrstvu na projekt po zagotovilih z občine gledajo pozitivno. Občina bi za gradnjo od države morala dobiti stavbno pravico in vodno dovoljenje, pojasnjujejo.

Vendar pa na ministrstvu za gospodarstvo pravijo, da s projektom gradnje umetnega otoka niso podrobneje seznanjeni, zato tudi ne vedo, v kateri razvojni fazi naj bi bil, v zvezi s projektom pa tudi še nimajo konkretnejšega stališča. Direktorat za turizem v osnovi podpira vse razvojno naravnane projekte, ki povečujejo konkurenčnost slovenskega turizma ob upoštevanju elementov trajnostnega razvoja, še dodajajo.

Na tovrstne ideje so se odzvali tudi v koprskem odboru SD-ja, kjer ureditev Semedelske ceste pozdravljajo, razočarani pa so nad zamislijo o gradnji umetnega otoka z nebotičnikom. "Predloga ne gre jemati resno, saj je še eden izmed nikoli uresničenih idej, ki jih je že nekajkrat predlagalo vodstvo občine, kot sta na primer opuščen projekt vkopa Ceste Zore Perello Godina ali pa avtobusna postaja na potniškem terminalu," menijo.

Protipoplavni zid in boj z nesnago
Kakšni so preostali načrti? Območje južno od makadamskega parkirišča za tržnico bodo nasuli in zatravili, med semedelsko pešpotjo in Bonifiko pa postavili 2,5 metra visok zid, ki bo ob visokih plimah preprečeval poplavljanje. Zid bo delno obložen z lesom in primeren za posedanje in poležavanje kopalcev, pojasnjujejo. Na občini pričakujejo, da bodo gradbeno dovoljenje pridobili do marca.

Upajo tudi, da bodo z odstranitvijo mulja in drugih naplavin z morskega dna, česar se tudi nameravajo lotiti letos, vsaj delno zmanjšali onesnaženost morja v tem delu zaliva. Kot še napovedujejo, bodo temeljito pregledali, ali reko Badaševica še vsebuje fekalije, in iztok meteornih vod v bližini izliva Badaševice premestili globlje v Koprski zaliv. Drugih konkretnih zamisli za čiščenje morja za zdaj nimajo.

V letošnjem letu nameravajo na občini pridobiti tudi projektno dokumentacijo za gradnjo obsežnega valobrana pred Žusterno, ki bi delno zapiral zaliv pred Koprom. Valobran, ki je bil tudi predviden v lokacijskem načrtu za gradnjo marine, bo po navedbah direktorice občinske uprave Sabine Mozetič kakovost morja izboljšal, ker bo preprečeval vnos naplavin in prodnato plažo ščitil pred vetrovi. Prvotno osem metrov širok valobran želijo na občini razširiti, za kar bo potrebno soglasje ministrstva za okolje.

Od kod denar in koliko?
Projekt ureditve plaž je ocenjen na osem milijonov evrov, pet jih bo občina za ureditev obale namenila v letošnjem letu. Prenova semedelske pešpoti bo predvidoma stala 200.000 evrov, prestavitev črpališča pa 600.000 evrov. Na občini upajo, da bodo del denarja za čiščenje morskega dna pridobili iz mednarodnih virov.

"Uporaba morja z namenom deponije"?
Manj optimistični so glede projektov naravovarstveniki. "Morje ni površina, po kateri plujemo, je predvsem ekosistem. Če ga bomo iztrošili, bomo nosili posledice," poudarja vodja piranske enote Zavoda za varstvo narave Robert Turk. Projekte koprske občine vidi kot "uporabo morja z namenom deponije", čemur odločno nasprotuje.

Zasipavanje morja med Žusterno in Koprom, ne da bi se morsko dno pred tem saniralo, bo povzročilo dvig onesnaženega mulja v vodni stolpec in širjenje onesnaženosti daleč naokoli, svari Turk. Odlaganje v morje, ki je javno dobro, ni preprost poseg, urejajo pa ga številni protokoli, katerih podpisnik je tudi Slovenija.