Sorodna novica Društvo Asociacija poziva k reševanju resničnih težav na področju upokojevanja

Poslanec Andrej Hoivik je danes pred parlamentom poudaril, da je stranki v malo več kot 20 dnevih uspelo zbrati rekordnih 47 tisoč podpisov državljanov, ki so "proti privilegijem peščice 0.01 odstotka upokojencev – tistih, ki bodo še pred sprejetjem pokojninske reforme prejemali dodatke vsak mesec v višini med 1200 in 2400 evri."

V SDS-u so podpise za razpis zakonodajnega referenduma začeli zbirati 20. februarja, 35-dnevni rok za zbiranje podpisov pa se je iztekel preteklo sredo. Za razpis referenduma mora sicer pobudnik zbrati najmanj 40.000 podpisov volivcev, SDS pa jih je torej danes vložil nekaj več kot 47.000.

Podpisniki so, tako Hoivik, s tem "izrekli ne aroganci Golobove vlade, ki nalaga nove in nove davščine tudi upokojencem": "To je dobesedno norčevanje iz 99,9 odstotka upokojencev, tako zdajšnjih kot tudi tistih, ki bodo prišli na vrsto čez deset, dvajset let." Napovedal je, da bodo "ljudje, ne politika odločili, ali želimo živeti v državi, kjer deli Golobova politika upokojence na prvo- in drugorazredne."

Presoja zaslužnosti
"Aktualni zakon iz leta 1974 privilegij dodatka k pokojnini dodeljuje res najboljšim, po današnjih kriterijih morda dvema na leto, Prešernovima nagrajencema. Proti temu zakonu ni imel nihče nič, niti minister za kulturo iz vrst SDS-a Vasko Simoniti, ki je podeljeval te pokojnine," je izjavil Hoivik. Novi zakon pa, po njegovi oceni, v nasprotje s prejšnjim "prinaša dodatke za kvaziumetnike", in pri tem navedel primer vizualne umetnice Maje Smrekar.

Napovedal je še, da bodo na referendumu zbrali potrebnih več kot 340 tisoč glasov proti pokojninskim dodatkom.

Podpisi so jasen signal vladi, da je dovolj norčevanja iz ljudi in krivičnih zakonov, zaradi katerih ljudje vse slabše živijo, je ocenila SDS-ova poslanka Karmen Furman. "Kakšna je to solidarna prihodnost, če ljudstvu pripade drobiž, izbrancem pa prestiž?" je ponovila geslo kampanje zbiranja podpisov.

Obregnila se je ob predlog nove pokojninske reforme, ki bo po njenem mnenju "še ostreje zarezala v pokojnine prihodnjih upokojencev". "Hvalijo se, da bodo uzakonili božičnico vsem upokojencem, ampak ta božičnica bo komaj zadostovala za pokritje vseh davkov in prispevkov, ki jih je uzakonila ta vlada," je dejala.

Asta Vrečko: "SDS izvaja kulturni boj na grbi umetnikov in upokojencev"
Na današnjo vložitev podpisov se je že odzvala tudi koordinatorica stranke Levica Asta Vrečko. S to potezo je stranka SDS "še enkrat pokazala, da se gre kulturni boj, vojno proti umetnosti, proti umetnikom in umetnicam in proti kulturi. Odločili so se, da bodo zlorabili referendume – ta bo stal kar 6.600.000 evrov – da bi državljane in državljanke prepričajo o svojem prav, in to ravno na grbi tistih, ki so morda najbolj na margini in ki imajo najmanj močen glas. To so na eni strani umetniki in na drugi strani upokojenci."

"Že samo zbiranje podpisov je potekalo z mnogimi, mnogimi lažmi, manipulacijami in zavajanji, kar je tudi kaznivo dejanje po Kazenskem zakoniku. Zaradi tega smo podali v Levici tudi kazensko ovadbo, kajti volivci ne smejo biti zavedeni, kadar se odločajo za glasovanje ali oddajajo podpis za zakonodajni referendum."

Stari zakon vse prej kot neoporečen
Pojasnila je tudi posledice padca referenduma: "Če referendum ne uspe, se ne spremeni popolnoma nič, saj velja zakon, ki je veljal že do zdaj, iz leta 1974 – to je isti zakon, po katerem so se ti dodatki že podeljevali. Podeljevali so se arbitrarno, ne pa, kot radi poudarjajo, "zgolj dvema na leto". Podeljevali so se brez vsakršnih kriterijev, kajti obstoječi zakon ima zgolj pet členov in dopušča ministru in potrjevanju na vladi popolnoma arbitrarno presojo."

"Spomnimo se, da si je v prejšnji vladi minister Simoniti dal diskrecijsko pravico o odločanju o razpisih. Tako si predstavljajo vlado: da se dela, kakor odloči minister. Mi po drugi strani uvajamo transparentnost, uvajamo vnaprej znane kriterije za podelitev pravic."

Ministrica za kulturo priznava, da je retorika stranke SDS ni presenetila, prav tako ne to, da so zbrali potrebne podpise. "Vseeno pa me žalosti, da jim je po vseh teh letih še vedno glavni sovražnik kultura, umetnost, ki jo radi izkoriščajo, kadar želijo manipulirati, kadar se želijo napajati, kadar želijo izražati nacionalna čustva. Hkrati pa so to pri njih le prazne besede. Kadar vodijo ministrstvo za kulturo, so izrazito proti kulturi, proti umetnosti in zato tudi proti državi."

Najverjetneje nas čaka majski referendum
Skladno z referendumsko zakonodajo ima pobudnik referenduma po izteku roka za zbiranje podpisov sedem dni za vložitev s podpisi podprte zahteve v DZ. Če je zahteva, podprta s podpisi volivcev, popolna, ima nato še DZ sedem dni časa, da z odlokom razpiše referendum.

Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja skladno z referendumsko zakonodajo ne sme preteči manj kakor 30 dni, in ne več kakor leto dni. Glede na ta določila bi datum referendumskega glasovanja padel na eno izmed nedelj v maju. "Računamo, da bo to nedelja v maju ali najpozneje v začetku junija," je danes napovedal tudi Hoivik.

DZ pa lahko za dan glasovanja določi tudi datum, do katerega preteče več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma, a mora to izglasovati dvotretjinska večina navzočih poslancev.

NSi se bo vključila v referendumsko kampanjo, Demokrati ne
NSi se bo po besedah poslanke Ive Dimic vključila v referendumsko kampanjo. Zakon po njeni oceni dviguje ogromno prahu, ministrica za kulturo Asta Vrečko je v tem času "korak zastavila v napačno smer", saj se mnogo upokojencev bojuje za preživetje. "V NSi-ju pričakujemo, da bodo ljudje na referendumu pokazali, kaj si o tem zakonu mislijo," je dejala.

Zakon oz. kriteriji za dodeljevanje teh dodatkov so neprimerni, ker izpuščajo nekatere umetnike, predvsem tiste, ki delujejo na področju filmske produkcije, je opozorila poslanka. "S tega vidika je dejansko zakon res narejen samo za peščico, ki si jo je zamislila ministrica za kulturo," je pristavila. Meni, da so stvari na področju športa dobro zastavljene in pregledne. "Vemo, kdo si zasluži največje priznanje in tudi dodatke," je dejala. Če bi ministrica za kulturo k dodatkom na področju kulture pristopila na enak način, bi bil zakon bolje sprejet, je prepričana.

Predsednik stranke Demokrati in nepovezani poslanec Anže Logar pa je povedal, da Demokrati ne podpirajo zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke v kulturi zaradi več razlogov, med drugim tudi zaradi avtomatizma pri podeljevanju nagrad. "Kot razvojna stranka bomo v naslednjem mandatu našli ustreznejšo rešitev za nagrajevanje uspešnih kulturnikov," je dodal. V referendumski kampanji Demokrati po njegovih besedah ne bodo sodelovali.

Za koga zakon predvideva dodatek?
Zakon, ki ga je po vetu DS-ja DZ vnovič potrdil konec januarja, sicer ureja pravico do omenjenega dodatka ter določa pogoje za njegovo priznanje. Med upravičence do nagrade uvršča prejemnike Prešernove nagrade, ki jo lahko podelijo največ dvema umetnikoma na leto, nagrade Prešernovega sklada ali državnega odlikovanja ter vsaj še ene od več kot 20 nagrad. Med temi je več kot deset takšnih, ki nagrajujejo življenjsko delo ali zaokrožen umetniški opus.

V tem mandatu je bilo sicer doslej izvedenih že šest referendumov, od tega leta 2022 trije zakonodajni, lani pa trije posvetovalni referendumi.