Premier Robert Golob bo v Bruslju zastopal stališče, da bi Slovenija del sredstev, namenjenih obrambi in varnosti, usmerjala v splošno odpornost države na sodobne varnostne izzive. Pri tem gre predvsem za dvojno uporabo, krepitev domače obrambne industrije, kibernetske varnosti in izgradnjo infrastrukture, vključno s krepitvijo zdravstvenega sistema, so sporočili iz kabineta predsednika vlade. Kot so še dodali, je Slovenija varna država, njena stopnja ogroženosti pa je nizka.

Premier Golob se bo po današnjih pripravljalnih pogovorih v četrtek udeležil izrednega zasedanja voditeljev EU-ja, ki bodo po preobratu v zunanji politiki ZDA in zamrznitvi ameriške pomoči Ukrajini razpravljali o nadaljnji pomoči Kijevu in o tem, kako naj Evropa okrepi svoje obrambne zmogljivosti.

Golob opravil pogovor z Zelenskim

Vlada je na družbenem omrežju X sporočila, da je premier opravil pogovor z Volodimirjem Zelenskim, kar je premier novinarjem napovedal že po seji vlade. Kot so pojasnili, je Zelenski poročal Golobu o nedavnem srečanju evropskih in drugih voditeljev v Londonu in v prihodnjih tednih napovedal pripravo načrta korakov do miru v Ukrajini.

Tudi Zelenski je pozneje potrdil, da je Goloba obvestil o srečanju v Londonu in pripravi načrta za pravičen mir v Ukrajini. "Razpravljali smo tudi o izvajanju naše pobude 'Hrana iz Ukrajine'. Slovenija se pridružuje našim prizadevanjem za podporo sirskemu ljudstvu," je še zapisal na omrežju X in se zahvalil Sloveniji za vse, kar je naredila za Ukrajino.

Ponovil je tudi, da bi Evropa morala v prihodnjih mirovnih pogovorih poleg Ukrajine in ZDA sedeti za pogajalsko mizo. "Evropa ima skupno vizijo, kako naj se vojna konča in kakšna morajo biti varnostna jamstva," je še dodal Zelenski.

Golob je po seji vlade sicer še pojasnil, da bo podrobno izjavo o nedavnem dogajanju glede Ukrajine in pozivov k okrepitvi obrambnih izdatkov dal v četrtek dopoldne pred izrednim zasedanjem evropskih voditeljev v Bruslju. Predtem bodo namreč imeli še posvetovanja na podlagi zadnjih informacij.

"Stališče bo oblikovano do jutranjih ur do jutri, saj moramo upoštevati vse informacije, ki jih pridobivamo sproti," je pojasnil premier za Televizijo Slovenija.

Na nedavnem srečanju v Londonu pa so predstavniki zaveznic Ukrajine govorili o vojni in evropski obrambi. Predstavili so tudi štiri ključne korake do miru v Ukrajini, ki zahtevajo močna varnostna jamstva od Evrope in ZDA. Britanski premier Keir Starmer je ob tem napovedal, da bosta Združeno kraljestvo in Francija v sodelovanju z Ukrajino oblikovala načrt za konec vojne, ki ga bodo nato predstavili ZDA.

"Evropske države morajo zvišati obrambne izdatke"

Da morajo evropske države zvišati obrambne izdatke, so se pretekli teden v Parizu strinjali voditelji ključnih evropskih držav.

Slovenija je med članicami Nata, ki za obrambo namenijo najmanjši delež proračuna. Cilj zveze Nato, da bi za obrambo namenili dva odstotka BDP-ja, naj bi dosegla šele leta 2030. Na sestanku z obrambnim ministrom Borutom Sajovicem in veleposlanikom pri zvezi Nato Andrejem Benedejčičem so razpravljali o tem, ali bo država okrepila obrambna sredstva.

Sorodna novica "Varnost je ključnega pomena, brez varnosti ni pravega življenja"

Premier Golob je pred tedni sicer ocenil, da je zvišanje obrambnih izdatkov politična realnost, minister Sajovic pa, da Slovenija ni in ne more biti otok sam zase in da bo kot članica Nata morala spoštovati sprejete dogovore, vendar pa da "ta trenutek sprememb dogovorov ni, so le ideje, želje, pobude, potrebe, razmisleki".

Predstavniki koalicije niso želeli komentirati morebitnega povečanja obrambnih izdatkov. Tudi finančni minister Klemen Boštjančič po seji vlade ni želel dajati izjav za javnost. Vsi pa so dodali, da bodo skupna stališča lahko oblikovali po vrnitvi Goloba z izrednega vrha EU-ja v Bruslju.

Voditelji EU-ja bodo v četrtek po preobratu v zunanji politiki ZDA in zamrznitvi njene pomoči Ukrajini razpravljali o nadaljnji pomoči Kijevu in o tem, kako naj Evropa okrepi svoje obrambne zmogljivosti.

Priložnost za slovensko gospodarstvo?

Sorodna novica Evropska komisija predlaga 800 milijard evrov vreden načrt za okrepitev evropske obrambe

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v torek predstavila načrt za okrepitev evropskih obrambnih zmogljivosti. Evropska komisija napoveduje, da naj bi članice Unije za okrepitev varnosti in obrambe iz 150-milijardnega sklada lahko črpale denar za skupna naročila. Se slovensko gospodarstvo že pripravlja na to?

Slovenska podjetja, povezana v grozdu obrambne industrije, sicer štejejo 78 podjetij, imajo 5000 zaposlenih in na leto pridelajo milijardo prihodkov. Glede na napovedi iz Bruslja naj bi se ta obseg, kot kaže, pomembno povečal. Več podjetij, ki se ukvarjajo izključno s proizvodnjo orožja, pa je takšnih, ki razvijajo tehnološke rešitve uporabne tako v civilne namene kot v vojaške, je poročala radijska novinarka Urška Jereb.

Med njimi je tudi Domel, ki razvija predvsem elektromotorje. Predsednik uprave Matjaž Čemažar pravi, da razmišljajo v smeri razvijati tehnologije, ki bodo v izrednih razmerah pomagale civilnemu prebivalstvu. "Še zmeraj smo zadržani pri razvoju tehnologij za bojevanje," je dodal za Radio Slovenija.