Italija se že od januarja naprej spoprijema z navalom beguncev iz Severne Afrike, ki so zaradi ljudskih vstaj začeli zapuščati svoje domove. Država na Apeninskem polotoku je opozorila Bruselj, da bi lahko pribežnikom začela izdajati dovoljenja za začasno bivanje, kar pomeni, da bi lahko potovali tudi v druge članice Evropske unije, predsednik slovenske vlade Borut Pahor pa je po pogovoru s predstavniki sredozemskih držav (Grčije, Malte, Cipra, Italije) že napovedal sprejetje beguncev iz Libije, Tunizije in drugih držav južnega Sredozemlja.

Na MMC-ju nas je ob tem zanimalo, kaj o sprejetju beguncev menijo v posameznih parlamentarnih strankah.

Kumer opozarja na morebitne teroristične grožnje
Dušan Kumer, vodja poslanske skupine SD-ja, je pojasnil, da je tudi on humanitarec in da je treba, ko gre za humanitarne namene, ljudem, ki so se znašli v takšnih ali drugačnih težkih razmerah, pomagati. Opozarja pa, da bo moral biti sprejem beguncev nadzorovan zaradi varnostnih vprašanj.

"Mislim, da bodo morale vse institucije v državi, če bo prišlo do navala beguncev iz Severne Afrike, biti pri tem pozorne. Govorim seveda o teh terorističnih zadevah. To so organi, ki bodo s tem pač morali imeti veliko opravka. Gre za ta varnostni vidik, iz humanitarnih razlogov pa je treba tem ljudem pomagati. Znotraj njih pa se znajdejo tudi takšni, ki imajo drugačne, grde namene," trdi.

Presečnik za sprejetje beguncev
Vodja poslanske skupine SLS-a Jakob Presečnik pravi, da begunci žal obstojajo zaradi izredno kritičnih razmer v nekaterih državah, v katerih je dobesedno vojno stanje in zagotovo jih mora Slovenija, v skladu s svojo zakonodajo, sprejeti določeno število. Trdi, da je treba tem ljudem pomagati pri začasnem reševanju njihove osebnostne in siceršnje krize.

Najostrejši je bil predsednik SNS-a Zmago Jelinčič. "Ko je imela Slovenija 70 tisoč beguncev iz Bosne, jih Evropa ni hotela sprejeti in smo jih morali mi 'futrati'. To so njihovi begunci. Italija je imela kolonije v Afriki, Francija je imela kolonije v Afriki in tako naprej. Naj se za te ljudi brigajo sami, saj so oni to zakuhali, ne pa Slovenija. Absolutno sem proti, ker je Slovenija v izjemno slabem položaju, ljudje ne morejo živeti, mi bomo pa druge futrali. Ni šanse," je dejal.

Godec: Si naša država lahko privošči sprejeti val beguncev?
Joško Godec, vodja DeSUS-ovih poslancev, je pojasnil, da se je pri vprašanju sprejema beguncev iz Severne Afrike treba zavedati, da lahko poleg Italije tudi vsaka druga evropska država doživi podoben naval in da ob tem ne moremo ostati ravnodušni, saj gre za tragične usode ljudi, ki bežijo pred vojno in pred diktaturo. Po njegovem gre za humanitarno krizo, ob kateri mora tudi Slovenija kot sodobna evropska država prevzeti svoje breme.

"Vendar pa gre za izjemno neugoden trenutek, ko se slovenski državljani in državljanke srečujejo s krizo v gospodarstvu, ki je v naši državi povzročila kar 12,3-odstotno brezposelnost, kar pomeni več kot 115 tisoč brezposelnih. Zato je veliko vprašanje, ali si naša država trenutno lahko privošči sprejeti val beguncev. Še večje vprašanje, na katerega verjetno vsi poznamo odgovor, pa je, kako bi naši državljani in državljanke sprejeli to, da država za svoje ljudi ne poskrbi na ustrezen način, medtem pa na svoje pleče prevzema breme, ki zahteva precejšnja finančna sredstva. Vlada bo morala zelo skrbno pretehtati argumente za sprejem beguncev in proti temu ter posledice svoje odločitve," je zapisal.

Sajovic: Del odgovornosti moramo prevzeti
Vodja poslanske skupine LDS-a Borut Sajovic nam je zatrdil, da Pahorjeve napovedi ne pozna in da mora, preden poda svoje stališče, preučiti, za kaj gre. "Smo del globalnega sveta. Ocenjujem pozitivno, da ne sodelujemo v vojaškem posredovanju, del odgovornosti za humanitarno krizo pa moramo prevzeti, tako kot vse sosednje sredozemske države in ob tem, ko pomagamo drugim, biti veseli, da se kaj takega ne dogaja nam," je še dodal.

Franco Juri, šef poslanske skupine Zaresa, je izpostavil, da so na možnost sprejema beguncev v stranki že večkrat opozorili. Po njegovem je dejstvo, da to postaja vseevropski problem, kar pomeni, da vsekakor ni pričakovati, da bo ena sama država rešila vprašanje vala beguncev, ki ga povzroča nestabilnost v regiji.

"Najprej se je treba dogovoriti o Evropski strategiji do tega. Posamični pristopi niso koristni. Evropska unija bi morala solidarnostno priskočiti na pomoč in se ukvarjati s tem vprašanjem in nato vse evropske države določiti kvoto mogočega sprejema teh beguncev. V tem kontekstu vidim tudi vlogo Slovenije, ki je ena manjših držav. Sorazmerno s tem, seveda, mislim, da bi bilo korektno razmišljati v tej smeri," meni Juri.

Za komentar smo prosili tudi vodjo SDS-ovih poslancev Jožeta Tanka, vendar so nam iz službe za stike z javnostjo sporočili, da tega vprašanja v njihovi poslanski skupini za zdaj ne bodo komentirali.