Kot so sporočili iz Evropske komisije, je po novih pravilih, ki so bila z direktivo sprejeta leta 2019, delavec, ki je oče, upravičen do vsaj 10 delovnih dni očetovskega dopusta v času okrog rojstva otroka. Očetovski dopust je treba nadomestiti vsaj v višini nadomestila za odsotnost zaradi bolezni.

Vsak od staršev je upravičen do vsaj štirih mesecev starševskega dopusta, od tega sta dva meseca plačana in neprenosljiva. Starši lahko zaprosijo za porabljanje dopusta v prožni obliki – s polnim delovnim časom, krajšim delovnim časom ali v segmentih.

Vsak delavec, ki zagotavlja osebno oskrbo ali podporo sorodniku ali osebi, ki živi v istem gospodinjstvu, ima pravico do vsaj petih delovnih dni oskrbovalskega dopusta na leto.
Določeno je tudi, da imata vsak delavec, ki je starš z otroki, starimi do osem let, in vsak oskrbovalec pravico do prožne ureditve dela in lahko zahtevata skrajšani delovni čas, gibljiv delovni čas in prožnost na delovnem mestu.

Te pravice so bile poleg obstoječih pravic do porodniškega dopusta pridobljene v okviru evropskega stebra socialnih pravic, njihova uvedba pa je bistven korak k oblikovanju unije enakosti, pravijo v Bruslju.

Cilj: Več žensk na trgu dela

Eden od glavnih ciljev direktive je tudi povečati udeležbo žensk na trgu dela. Na splošno je stopnja zaposlenosti žensk v EU-ju za 10,8 odstotne točke nižja kot pri moških. Poleg tega dela le 68 odstotkov žensk z obveznostmi oskrbe v primerjavi z 81 odstotki moških z enakimi odgovornostmi, še dodaja komisija.

Slovenija namerava pravila v svoj pravni red prenesti z novelo, katere osnutek je bil pred kratkim v javni obravnavi, spremembe pa med drugim prinaša glede očetovskega in starševskega dopusta.

Za pregledne in predvidljive delovne pogoje

V ponedeljek pa je bil zadnji dan za prenos direktive o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih, ki po navedbah komisije razširja ter posodablja pravice in varstvo za 182 milijonov delavcev v EU-ju.

Z novimi pravili bodo imeli delavci pravico do večje predvidljivosti delovnih pogojev (npr. glede delovnih nalog in delovnega časa), pa tudi pravico do pravočasnih in popolnejših informacij o bistvenih vidikih svojega dela, kot sta kraj dela in plačilo.

"To je pomemben korak k močni socialni Evropi in konkretizaciji evropskega stebra socialnih pravic za ljudi po celotnem EU-ju," so v ponedeljkovi objavi zapisali v Bruslju.

Poleg tega bo dodatnih od dva do tri milijone delavcev v negotovih in nestandardnih oblikah zaposlitve, vključno z delom s krajšim delovnim časom, začasnim delom in delom na zahtevo, pridobilo pravico do informacij o pogojih zaposlitve in novo varstvo, kot je pravica do večje predvidljivosti delovnega časa. Hkrati direktiva upošteva prožnost nestandardne zaposlitve, s čimer se bodo ohranile njene koristi za delavce in delodajalce.

Direktiva bo koristila tudi delodajalcem, pravi komisija, saj bo zagotovila, da bo varstvo delavcev v skladu z najnovejšim razvojem dogodkov na trgih dela, zmanjšala bo upravne ovire za delodajalce, na primer z omogočanjem elektronskega zagotavljanja informacij, ter ustvarila enake konkurenčne pogoje za delodajalce v EU-ju, kar bo omogočilo pošteno konkurenco na podlagi enake minimalne ravni pravic delavcev.

Evropski komisar za delovna mesta in socialne pravice Nicolas Schmit je glede te direktive poudaril, da je neposreden odziv na hitro spreminjajoče se razmere na trgih dela. "Ljudje imajo pravico do popolnejših informacij o pogojih zaposlitve in do večje predvidljivosti svojega vsakodnevnega življenja. Nova pravila jim bodo pomagala zagotoviti kakovostna in stabilna delovna mesta ter jim omogočila, da načrtujejo svoje življenje," je dejal.