Po besedah podpredsednika Zaresa Braneta Lobnikarja bi bil odvzem premoženja mogoč tistim, ki so storili najhujša kazniva dejanja, kot so, na primer, pranje denarja, trgovanje z orožjem, trgovanje z ljudmi ali mamili in utaja davkov.

Do zaplembe s postopkom v dveh stopnjah
Postopek bi se izvedel v dveh stopnjah. Najprej bi tožilec proti osebi, ki je osumljena najhujših kaznivih dejanj, sprožil finančno preiskavo. V njej bi ustrezen organ - glede na predlog Urada RS-a za preprečevanje pranja denarja - skupaj s strokovnjaki z davčne uprave, carine in policije ter s področij financ in računalništva opravil pregled premoženja osumljenca in premoženja njegovih družinskih članov in ga, če bi ugotovil, da obstaja sum, da premoženje izhaja iz storitve kaznivega dejanja, zamrznil.

Če bi bila osumljencu v kazenskem postopku krivda dokazana, bi se začel drugi del postopka, v katerem bi država zoper osebo sprožila civilno tožbo. V njej bi moral storilec s t. i. nižjo stopnjo verjetnosti dokazati, da je premoženje pridobil zakonito. Če tega ne bi dokazal, bi se mu premoženje z odločbo sodišča odvzelo.

Zdajšnje pravne podlage le "na papirju"
Postopek bi torej vodil Urad RS-a za preprečevanje pranja denarja, ki deluje v okviru ministrstva za finance, še predtem pa bi se preoblikoval v agencijo, ki bi bila vezana na vlado. Čeprav lahko že po zdajšnji zakonodaji podoben postopek uvede tudi Davčni urad RS, pa Lobnikar pravi, da ta možnosti največkrat ostane neizkoriščena.

Spodbudo dobili po Balkanskem bojevniku
Vodja poslanske skupine Zaresa Cveta Zalokar Oražem je povedala, da predlog pomeni kontinuiteto pri delu Zaresa na področju zagotavljanja pravne države in zaščite javnih financ, k njegovi pripravi pa so jih spodbudili tudi aretacije v zadevi Balkanski bojevnik in dogajanje, povezano s tajkunskimi prevzemi podjetij.

Po njenih besedah bi glede na mnenja drugih poslancev tovrsten zakon dobil podporo v DZ-ju. Kot je še dejala, pa dopuščajo prostor za morebitne dopolnitve ali spremembe.

Jeseni nacionalna konferenca o ureditvi odvzema premoženja
O možnostih za zaplenitve "umazanega" premoženja je po seji vlade govoril tudi minister za pravosodje Aleš Zalar. Dejal je, da že nekaj časa intenzivno vodijo postopek usklajevanja o vprašanju optimalne ureditve odvzema premoženja, jeseni pa nameravajo organizirati nacionalno konferenco, na kateri naj bi strokovnjaki primerjali očitno različna mnenja glede tega vprašanja.

Potrebne bi bile spremembe tudi drugih zakonov
Zalar namreč opozarja, da imajo kazenskopravni strokovnjaki glede principa obrnjenega dokaznega bremena različna mnenja. Kot pojasnjuje, bodo morali za spremembo področja zasega protipravno pridobljenega premoženja spremeniti kazenski zakonik in zakon o kazenskem postopku.