Je za vse res kriv Janša?
Predsednik Jelinčič je bil po besedah Tomšiča naklonjen vladi bolj od drugih, ki so zahtevali ostrejši odnos. Kljub temu pa so očitki Saša Pečeta, da prvak SNS-a pretirano popušča vplivu predsednika vlade Janeza Janše, zanj neupravičeni. Jelinčič je samosvoja politična osebnost, ki je že dovolj spretna pri preživetju na politični sceni, zato ni verjetno, da bi Janša imel kak vpliv nanj, meni Tomšič. Ravno tako po njegovem ni dokazov za to, da bi na razpad stranke vplival Bojan Šrot.

Nekoliko drugače meni profesor z ljubljanske fakultete za družbene vede Milan Balažic, ki je dejal, da Pečetovi očitki do neke mere držijo, saj naj bi Jelinčič z Janšo sklepal dogovore za podporo njegove stranke pri glasovanjih.

"Stranka SNS je Jelinčič"
Matevž Tomšič je omenil tudi, da se morda ponavlja zgodba iz leta 1992, ko je stranka po prihodu v parlament razpadla. Že tedaj je prišlo do nasprotij med Zmagom Jelinčičem in delom strankinih poslancev - in takrat se je jedru stranke uspelo ohraniti, preostale skupine, ki so nastale iz SNS-a, pa so kmalu izginile, je poudaril predavatelj na Univerzi v Novi Gorici. "Stranka SNS je Jelinčič, pravzaprav je Jelinčič več kot stranka, saj ima večjo podporo kot njegova stranka," je dodal Tomšič.

Balažic: Kriva je avtoritarnost
Politolog Milan Balažic je v zvezi z razpadom stranke podobnega mnenja. Prepričan je, da je spor nastal zaradi Jelinčičeve avtoritarnosti, saj ta po njegovem sprejema odločitve sam, s politiko sklepanja "kravjih kupčij po načelu 'kdo da več'" pa si je nakopal precej nasprotnikov.

Kaj bi prinesla priključitev SLS-u?
Profesor s FDV-ja še meni, da bo SNS na naslednjih državnozborskih volitvah uspel dobiti vsaj tri poslance, bolj skeptičen pa je glede novoustanovljene politične skupine. Ta po mnenju Balažica lahko preživi le, če se priključi drugi stranki. Naprimernejši za to bi bil morda prav SLS, ki bi prav prišel tudi Bojanu Šrotu, ki bi se tako lahko pohvalil z okrepitvijo nacionalnega dela svoje stranke.