Nekdanji nadzornik Istrabenza pod vodstvom Igorja Bavčarja Bojan Korsika je uvodoma postavil tezo, da za Slovenijo bolj drži rek, da zgodovino pišejo poraženci in ne zmagovalci.
"Če vzamemo, da so poraženci zveza komunistov, ki so začeli ta projekt," je dejal. Poleg njega so bili govorci na tribuni tudi Franci Zavrl, Ali Žerdin, David Tasič in Marjan Šrimpf. V pretežno upokojenski publiki je bilo mogoče videti tudi Bavčarja.

"Moramo se vživeti v duh tistega časa, takrat sta se dogajali dve paradoksalni gibanji – Demos, opremljen z veliko podporo ljudi, ki je uresničeval osamosvojitev, na drugi strani pa Združena lista in LDS, ki sta utrjevala svojo oblast v medijih in financah ter državni upravi pod okriljem Milan Kučana," je nadaljeval Korsika.
Slovenska kvazilevica
V svojem predavanju je bil kritičen zlasti do pripadnikov nekdanje nomenklature. Po njegovih besedah sta Miran Potrč in Ciril Ribičič zasmehovala prizadevanja Demosa, pripadniki nekdanje "vrhuške", ki so jo tvorila omrežja uradnikov in članov Službe državne varnosti (SDV) pod taktirko Milana Kučana, pa so spoznali, da lahko na oblasti ostanejo tako, da sestopijo z oblasti in ohranijo ideale slovenske levice. Ta pa je po mnenju Korsike kvazilevica in je državo pripeljala do roba zloma.
Dokaj neprizanesljiv je bil tudi do nekdanjih pripadnikov SDV-ja, ki bi jih morali, kot pravi Korsika, "poslati delati v vrhniški kamnolom, ne pa da nam Drago Isajlović še danes svetuje".
Še vedno brez krivca
Kot je izpostavil, so vsi postnedemokratični sistemi vsaj simbolno pokazali na krivca, ne pa v Sloveniji. "V Sloveniji je bil na koncu kriv vratar na CK-ju," je pikro pripomnil Korsika. Takšno klimo, da ni nihče za nič kriv, so po njegovih besedah ustvarili takrat kvazilevi politiki.
Dotaknil se je tudi stanja v medijih pred osamosvojitvijo. Delo in Dnevnik sta bila po besedah Korsike režimska časopisa brez kritične distance, Mladina pa je "odzvanjala demokratične impulze tistega časa".
Zavrl: Nismo postavili novega sistema vrednot
"V Sloveniji se je v 20 letih porušil sistem vrednot, nismo pa zgradili novega. Zato imamo totalno razsulo v družbi," je pojasnil Zavrl.
"V medijih se danes ženejo za rumenimi zgodbami (poglejte Pop TV, Kanal A, Finance). To ni vloga medijev, ampak bi morali tehtati med kritičnim opazovanjem in naklado. Zato imamo tajkune, politične afere, raven novinarstva, ki ne dosega tiste, ki smo jo v tistih časih dosegali na Mladini," je svoje videnje na medije razkril Zavrl in se hkrati posul s pepelom.
"Meni je žal, da sem postal del te nove nomenklature in poskušam to vsak dan popraviti, da bi videli, da sem še vedno ostal ista oseba. Zato tudi poskušam končati svojo kariero v medijih," je dejal.
Žerdin: DNK prejšnje nomenklature bi iskal v AUKN-ju
Kot je pojasnil Žerdin, sta konec 80. let obstajali dve omrežji. Prvo so sestavljali razni mediji (Mladina, Tribuna, Časopis za kritiko znanosti, radio Študent ...), društva in gibanja, ki so svoj vrhunec dosegli leta 1988 v uporu proti ustavnim spremembam.
Drugo omrežje pa je bilo tisto, ki je sestavljalo vladajočo nomenklaturo, in po tranzicijskem valu v vzhodni Evropi se je postavljalo vprašanje, ali je ta nomenklatura preživela. Tu sta bili v 90. letih prisotni dve teoriji, in sicer, da se je preobrazila v politični kapitalizem oz. da je preživel njen tehnokratski del.
"Napaka pri teh raziskavah se je naredila, da so preostale člane šteli personalno. Vprašanje pa je, ali se je naprej prenašal DNK, in če se je, bi ga jaz iskal v agenciji za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), ki ima v rokah za okoli šest milijard premoženja in ga upravlja na dokaj nenavaden način. Gre za koncentracijo premoženja, ki je centralni komite ni imel," je sklenil Žerdin.