Nova univerza je danes nekdanjemu predsedniku republike Borutu Pahorju podelila častni doktorat za izjemne dosežke na področju delovanja države, njenega pravnega in ustavnega reda, demokratičnosti in mednarodne skupnosti, so sporočili iz pisarne nekdanjega predsednika.

Glede na to, da smo pred nekaj dnevi obeleževali obletnico plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, se je Pahor v prispevku osredotočil na vprašanje fenomena politične in narodne enotnosti, brez katere ne bi bilo mogoče doseči vsega tega. Meni, da so, poleg ostalih, demokracija, sodelovanje in sprava neizogibni pogoji, ki so konstituirali tedanjo enotnost.

Sodelovanje in dogovarjanje je manjkajoči člen med politično idejo in njeno vzdržno uveljavitvijo. Omogoča ustvarjanje enotnosti. V nasprotju s tem pa politično izločanje pomeni odrekanje tega manjkajočega člena. V tem smislu Pahor ne sprejema precej razširjenega prepričanja, da imamo danes v slovenski politiki močna politična razhajanja ali celo razkol.

Demokracija, sprava in Evropa so bile bistvene teme za Slovence pred 30 leti in so po Pahorjevem mnenju bistvene tudi danes. Vse te kategorije je treba postaviti v kontekst sodobnega časa in vedenja oz. slutenja o tistem, ki utegne priti, ker so bistvene tudi danes.

Pred tridesetimi leti je bila po njegovih besedah dosežena na plebiscitu enotnost tudi zato, ker je bilo v najširši javnosti doseženo relativno enotno razumevanje domačih in zlasti mednarodnih okoliščin za tako odločitev.

Sodobna, demokratična, samostojna Slovenija, vključena v EU, in aktivni del zahodnega sveta, se danes ne sooča s tako prelomnimi časi kot pred dobrimi 30 leti, je ocenil. Ni pa čisto prepričan, da to ne velja za Evropo in mednarodno skupnost.

Tudi na tej evropski ravni so kategorije sprave, demokracije, sodelovanja in dogovarjanja vseskozi aktualne. Vzpostavile so našo ožjo in širšo domovino. Tudi v tem smislu Pahor vidi skoraj usodno povezanost Slovenije in EU-ja.

Ob tem se je zahvalil rektorju Nove univerze Petru Jambreku, ki je leta 2016 zbral skupino različnih predstavnikov javnega življenja, ki so predstavili t. i. Ljubljansko pobudo za novo evropsko ustavo.

Kot je poudaril, Slovenijo, pa tudi EU konstituirajo domala enake vrednote, zato jih je treba ves čas skrbno premišljevati in nadgrajevati. "V obeh primerih enotnost vselej ni potrebna, sodelovanje in dogovarjanje pa vedno in povsod. Sodelovanje omogoča enotnost, ko je zgodovinsko neizogibna, izločevanje pa vodi v razkol, ko je zgodovinsko najbolj usoden," je zaključil Pahor.