Ob referendumskem obratu sta v Odmeve prišla poslanec SDS-a Zvone Černač in minister za finance Klemen Boštjančič. O tem, kakšna bo torej prihodnost JEK-a 2, se je z njima pogovarjala Rosvita Pesek.

Če smo slišali g. Cerarja na koncu prispevka, za preklic referenduma mora biti utemeljen razlog, kakšen razlog bo to, g. Černač?

Černač: V zadnjih dneh so se glede tega referendumskega vprašanja v javnosti začela odpirati neka vprašanja, ki nimajo nobene povezave z vsebino tega referendumskega vprašanja.

Kot na primer?

Černač: Ena izmed strank koalicijskih strank, Levica, je očitno želela to vprašanje in to razpravo izkoristiti za neke druge teme, za neko politično agendo. Mi se ne bi pogovarjali o vsebini, o tem, ali Slovenija potrebuje stabilno oskrbo še naprej z jedrsko energijo za proizvodnjo električne energije, ampak bi se pogovarjali o povsem drugih vprašanjih. To je utemeljen razlog, da je v takih razmerah neodgovorno nadaljevati postopke z referendumom, ker ljudje ne bi dobili vseh odgovorov.

Ampak, danes ste načeloma omenjali izgubo zaupanja, kajne?

Černač: Da, zaupanje je bilo izgubljeno zaradi tega, ker se je v medijih pojavila predstava o tem, da se politiki v ozadju dogovarjamo nekaj, pred kamero pa počnemo drugo, šlo je pa za popolnoma normalno pogovarjanje o uskladitvi nekega referendumskega vprašanja, kjer se je pojavil neki formalističen zaplet, ki z vsebino samo ni imel nobene povezave. Zadeva je bila izkrivljeno predstavljena, tudi jaz nisem govoril o tem, kar je bilo rečeno, manipulativno vprašanje. Pojavile so se manipulacije glede tega, ki so preprečevale odločanje, vsebinsko odločanje.

Sorodna novica Referenduma o JEK-u 2 očitno ne bo: parlamentarne stranke soglasno za umik pobude

G. Boštjančič, je bil tudi tukaj kakšen dogovor v ozadju, da boste zdaj skupaj potegnili ta voz iz blata, ker je popolnoma nemogoče, da bi se v petih urah vse slovenske parlamentarne stranke zedinile, tako kot so danes povedale v izjavah, da so za preklic referenduma. Ne nazadnje je tudi vaša pomembna članica, ga. Avšič Bogovič, bila kar precej vpletena v te prisluhe in v te zadeve, ki niso bile v redu.

Boštjančič: Ne, nikakor ne. Tako kot tudi na začetku, torej januarja meseca, je pobudo za ta referendum dal SDS. Nam se je to zdelo seveda preuranjeno, tudi nepotrebno. Ampak že od vsega začetka delovanja te vlade poudarjamo, da gre za specifičen projekt, ki zahteva vrsto varovalk, tudi poseben zakon (to smo celo zapisali v koalicijsko pogodbo), in to je zdaj naslednji korak, ki se bo zgodil. Ves čas smo zagovarjali, da gre za projekt, ki absolutno presega vprašanje ene stranke, celo vprašanje ene vlade. Gre za nacionalno enega največjih projektov in zaradi tega se nam je zdelo pomembno, da se poskušamo glede tega tudi poenotiti. Čeprav to ni bila naša pobuda, smo takrat pristopili zraven in se uskladili, štiri stranke, v državnem zboru tudi glede samega vprašanja. Danes je bilo presenečenje, ker je SDS odstopil od tega. Verjamem, da jih je tukaj vodil predvsem neki politikantski cilj. Predvsem, ker je v začetku leta verjetno kazala visoka naklonjenost temu, zdaj je ta naklonjenost padla. Če se bomo na podlagi tega odločali naprej, kako bomo s tem projektom, potem seveda ne bo šel v pravo smer.

Glejte, g. Boštjančič, bom ponovila vprašanje, še danes zjutraj nihče ni slutil, da referenduma čez štiri dni, torej referendumske kampanje, ne bo. Danes ste vsi za to, da se referendum umakne, ampak morda to niti ni najpomembnejše. Januarja je bila podpora nas volivcem jedrski energiji 68 odstotkov, potem smo pa videli, da se je politika dogovarjala, kako lahko delamo z referendumskim vprašanjem to ali ono, in vsi so se ob to spotaknili, ker se je politika obnašala pravno nekorektno. Zanima me, ali se bosta vaša predsednika opravičila slovenskim volivcem, ker gre za izgubo verodostojnosti politike?

Černač: Vi govorite o tem prispevku, ki je bil predstavljen ...

V Tarči.

Černač: Bil je popolnoma zmanipuliran. Ni šlo za nobeno podtalno in ne vem kakšno skrito dogovarjanje. Šlo je za enega od številnih pogovorov, ki so potekali zato, da se je to vprašanje in celotno gradivo dokončno uskladilo. Nič skritega ni bilo in tudi ni imelo nobene vsebinske teže glede tega referenduma. Danes sem govoril o tem, da je bila tu manipulacija, ki je bila očitno v interesu ene politične stranke. Vemo, katere. Bi pa rad poudaril še nekaj, dogovor, ki je bil sklenjen januarja, takrat ko smo predlagali ta referendum, je bil sklenjen z vsemi petimi političnimi strankami, tudi z Levico. Tudi Levica se je strinjala z referendumom. Mi smo predlagali, naj bo referendum skupaj z evropskimi volitvami, ker se ...

Vas bom še enkrat vprašala, g. Černač ...

Černač: V nadaljevanju so se pa dogodki odvijali v to smer, da je očitno Levica politikantsko videla tukaj neko priložnost, da popravi javnomnenjski rejting, ki ji pada in je hotela skozi kampanjo graditi svojo podobo.

Vaši (SDS) in vaši poslanci (Svoboda) so bili na odboru opozorjeni, da resolucija predstavlja neko odločitev poslancem o vprašanju, o katerem naj bi se izrekali volivci, medtem ko se referendum lahko nanaša samo na vprašanje, o katerem se državni zbor še ni odločil. Opozorilo pravne stroke je bilo preslišano ...

Černač: Odločitev glede JEK-a 2 ni bila sprejeta v tej resoluciji. Oprostite, odločitev glede JEK-a 2 je bila sprejeta že pred 20 leti, imamo jo zapisano v številnih strateških dokumentih te države, vsaj v desetih. Odločitev o JEK-u 2, to je popolnoma formalistično, brezpredmetno. Najpomembnejša odločitev je bila pa sprejeta pred tremi leti, v času prejšnje vlade, ko je bilo za JEK 2 izdano energetsko dovoljenje in je to popolnoma politikantska poteza, ki diši po prstnih odtisih politične stranke, ki sem jo omenil prej. In verjetno še kakšne druge politične opcije, ki si je želela čez ta postopek referendumske kampanje izboljševati javno podobo.

Bomo šli kmalu naprej, ampak kaj si vi mislite o vprašanju. Ali podpirate izvedbo projekta JEK 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo? Vsi so rekli, da je to sugestivno vprašanje in na nek način podcenjujoč odnos do volivcev.

Boštjančič: Če me spomin ne vara, je bilo to vprašanje precej debatirano, tako med političnimi strankami, vključeni so bili tudi pravni strokovnjaki, celo strokovnjaki ustavnega prava. Že takrat so bile dileme in kot se spomnim, nisem sicer jaz osebno sodeloval pri teh vprašanjih, ampak kolegi, ki se ukvarjajo z energetiko, je bilo to že usklajeno dolgo časa nazaj. Strinjam se, da se je v zadnjih tednih v resnici začelo izrabljati to vprašanje zato, da gre vse skupaj v resnici za neke poceni politične namene, kar je zelo žalostno. Gre za tako velik projekt, kjer upam in želim, da bo vsaj minimalni konsenz med političnimi strankami, vsaj kar se tiče zakona in kar se tiče nekih mehanizmov kontrole, ki so nujno potrebni pri izvedbi takega projekta. Tako da iz tega vidika mi je žal.

Prej ste vprašali, ali smo se dogovorili oz. ali smo kar koli vedeli. Danes zjutraj sem ob 10.00 sodeloval na okrogli mizi, ki jo je organiziralo ministrstvo za okolje na temo financiranja jedrske elektrarne. Šlo je za drugo okroglo mizo in tam je bila seveda tematika popolnoma druga. Štiri ure po tej okrogli mizi smo izvedeli, da SDS predlaga umik tega referenduma, ki so ga sami januarja predlagali. Nekaj ur pozneje je potem zasedal še naš programski odbor in seveda sprejel, da je nesmiselno, da mi vztrajamo pri nečem, česar niti predlagali nismo, ampak smo k temu pristopili predvsem zaradi te želja poenotenja.

Referendum se prekliče. Recimo, da boste jutri in v naslednjih dneh stranke tako enotne, kot ste danes zagotavljale, kako naprej? Volilna opravila so bila v polnem teku, vi ste račun za kampanjo že odprli, glasovnice so verjetno natisnjene. Ali je zdaj kakšen razmislek, kako naprej? Bomo še zmeraj vztrajali pri dveh referendumih, bomo šli morebiti čez leta samo na enega? Kako naprej, g. Černač?

Černač: Mi smo to odločitev sprejeli po razpravi na današnji seji poslanske skupine, ki smo jo imeli ob 10.30 dopoldne. Gre za projekt, glede nadaljevanja katerega je gotovo doseči čim širše družbeno soglasje, tudi zaradi tega je bila ta pobuda dana, računali smo, da bo to politično soglasje, ki je bilo doseženo pri predsedniku vlade januarja letos, tudi držalo, žal ni bilo tako. Nadaljevanje, predvsem pa uspešen zaključek tega projekta brez tega, da se preveri, ali obstaja v družbi to soglasje ali ne, ni mogoč. Glejte, to se bo moralo zgoditi, zgodilo se bo verjetno v nekih drugih okoliščinah, v času neke druge vlade, ki se bo morala s tem resno in realno spopasti. Govori se, da čas ni bil primeren. Ne želim, da bi dosegli scenarij, ki ga vidimo v sosednji Avstriji, kjer so v 70. letih zgradili jedrsko elektrarno za skoraj 6 milijard evrov. Treba je bilo pritisniti samo gumb, samo gumb, pa se je zgodil na pobudo Zelenih v Avstriji referendum, s pičlo večino bil izglasovan proti in ta elektrarna ni obratovala niti minuto. Tega scenarija si seveda Slovenija ne želi. Potrebujemo nadaljevanje uporabe jedrske energije za proizvodnjo električne energije, če želimo zagotoviti stabilnost oskrbe in cenovno dostopnost, ne pa tega, kar je govoril minister za energijo v vaši Tarči, da bi bilo bolje razdeliti 14.000 do 17.000 evrov za solarne panele.

Poglejte, zdaj ste bili celo enotni recimo, razen Levice, in se je pojavilo vprašanje, da samo zelena, torej jedrska energija zagotavlja stabilen vir energetske oskrbe. Politika vendarle mora nam volivcem ponuditi neko alternativo. Ne moremo reči, samo to možnost imamo, pa glasujte za ali proti. Kje so druge strokovne podlage? Imamo še to možnost, je sicer slaba, in imamo še morebiti tretjo možnost ... Kje je strokovna razprava v tem?

Černač: To ne drži, kar ste zdaj povedali. Je bilo jasno vprašanje: jedrska energija in vsi preostali nizkoogljični viri, kar pomeni hidroenergija, sonce, veter, geotermalna energija in vse ostalo. Vendar brez jedrske energije kot strateške podlage, ki deluje v vseh vremenskih razmerah - sonce ne sije ponoči, vetra tudi ni vedno, vodotoki so včasih zelo nizki - ni mogoče zagotavljati stabilne, predvsem pa ne cenovno dostopne oskrbe.

Boštjančič je v Odmevih še povedal, da nas referendum zagotovo čaka leta 2027 ali 2028. Govora je bilo tudi o sami finančni strukturi projekta. Drugi del pogovora si lahko pogledate v posnetku.