Finančni minister Klemen Boštjančič je po dopisni seji vlade povedal, da predlog Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev za hitrejšo obnovo pri naravnih nesrečah med drugim vključuje tudi nadomestne in nadomestitvene gradnje ter tudi ukrepe, namenjene predvsem poenostavitvi postopkov umeščanja.

"Predlog zakona vpeljuje poroštveno shemo za fizične osebe, ki je namenjena obnovi poškodovanih objektov in za financiranje gradnje za nadomestitev objektov. Osredotočena je na obnovo stanovanjskih nepremičnin, v katerih so imeli oškodovanci prijavljeno stalno prebivališče in so v objektih dejansko prebivali pred naravno nesrečo. Poroštvo je v višini 100-odstotne glavnice posojila, ki je omejena na 100 tisoč evrov, obrestne mere bodo subvencionirane tudi v polni višini obrestne mere, posojila pa morajo biti zavarovana s hipoteko ali zavarovalno polico," je pojasnil Boštjančič.

V predlogu zakona je tudi brezplačna odsvojitev občinskih nepremičnin v last državnemu stanovanjskemu skladu. "Ta ukrep je namenjen zagotavljanju dodatnih nepremičnin stanovanjskemu skladu, in sicer za namen gradnje in obnove neprofitnih najemnih stanovanj. Pri pomoči gospodarstvu je predvidena poroštvena shema za posojila s subvencijo pogodbene obrestne mere za torej gospodarske subjekte, pri čemer gre za kombinacijo garancije in subvencijo obrestne mere, torej finančni produkt, ki je zanimiv tako na eni strani za komercialne banke kot za posojilojemalce, za državo pa ima ta predlagani finančni instrument manjši vpliv na javne finance," je še dodal Boštjančič.

Za financiranje projektov in ukrepov, povezanih s poplavami in plazovi, je predvidena ustanovitev proračunskega sklada, na katerem se zbirajo sredstva na posebnem računu, ločeno od drugih proračunskih sredstev. Kot vir proračunskega sklada za obnovo pa so določeni davek na bilančno vsoto bank in hranilnic v vrednosti 0,2 odstotka letno, zvišanje stopnje davka od dohodka pravnih oseb za 3 odstotne točke ter uporaba čistega in bilančnega dobička slovenskega državnega holdinga. "Ob tem znova poudarjam, da gre za začasne vire," je dodal. Petletno obdobje pobiranja obeh omenjenih dodatnih davčnih virov bo med leti 2024 in 2028. Pri davku na bilančno vsoto to pomeni enoletni zamik glede na določila iz zakonskega osnutka s konca oktobra, ki je zaokrožil v javnosti.

Namenski viri za financiranje obnove se bodo zbirali na posebnem proračunskem skladu, ločeno od ostalih proračunskih sredstev. Poleg prilivov od omenjenih dodatnih virov se bodo nanj stekali proračunsko financiranje, podprto tudi z evropskimi sredstvi, in prejemki od donacij ter solidarnostnih sobot.

Sorodna novica Za slovenske kmete 8,6 milijona evrov evropskih sredstev

Boštjančič je tudi zagotovil, da bo poleg nadzora nad porabo sredstev omogočena tudi velika preglednost, saj urejajo javno objavo podatkov o porabljenih in pridobljenih sredstvih, tudi o donacijah, če bodo donatorji za to dali soglasje.

Do sredine novembra je bilo iz proračuna že izplačanih 420 milijonov evrov javnih sredstev, javnost pa lahko informacije o prejemnikih sredstev vidi na spletnih straneh ministrstva. Podatki se bodo osveževali enkrat tedensko, seznami bodo v prihodnje še bolj podrobni, izboljšan bo tudi grafični prikaz, je napovedal finačni minister.

Vlada bo zakonski predlog, ki v okoli 150 členih ureja področja, kot so pomoč prebivalstvu in gospodarstvu, gradnja infrastrukture, urejanje vodotokov, pospešitev administrativnih postopkov, hitrejše javno naročanje, kmetijstvo, varstvo okolja, varovanje kulturne dediščine, zdravje, psihosocialna pomoč, razvoj, socialne zadeve in pa viri za financiranje obnove ter ureditev zbiranja in porabe sredstev, po nujnem postopku poslala v DZ, ki naj bi ga sprejel do konca leta, da bo lahko začel veljati 1. januarja.

Kaj še določa predlog zakona?

Zakon glede na predlog, kot poroča STA, ureja tudi nadomestne in nadomestitvene gradnje. Predvideni ukrepi so po ministrovih besedah predvsem namenjeni poenostavitvi postopkov umeščanja v prostor. Na območjih, ki niso ogrožena, se določa možnost nadomestne gradnje na isti lokaciji. Če je potrebna le manjša prestavitev, je predviden odstop od zakona o urejanju v prostor.

V primeru obeh gradenj je predvideno, da se komunalni prispevek v obsegu nadomeščenega objekta za novo in obstoječo komunalno opremo ne plača, stroški izvedbe priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo pa se bodo financirali iz javnih sredstev.

Na področju kmetijstva, varstva okolja in vodne infrastrukture so predvidene obnova uničenih gozdnih cest, gradnja zadrževalnikov za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, gradnja nadomestitvenih kmetijskih objektov in kmetij, obnova in gradnja vodne infrastrukture ter prednostna obravnava vlog prizadetih prebivalcev pri Eko skladu.

Na področju administrativnih postopkov so predvidene razbremenitve in pospešitve priprave naložbene dokumentacije za gradnjo železniške infrastrukture in za posege v varovalnem pasu javne ceste. Določa se tudi krajšanje tožbenih rokov v kompleksnih zadevah, kot so vloge za integralna gradbena dovoljenja.

Predlog zakona določa tudi posamezne oprostitve dajatev in poenostavitve pri javnih naročilih za projekte obnove na prizadetih območjih. Pri javnih naročilih se za izločene sklope javnih naročil gradenj, namenjenih obnovi in razvoju na prizadetih območjih, mejna vrednost za uporabo določb zakona o javnem naročanju zvišuje na milijon evrov. Zakonski predlog določa tudi prednostno obravnavo zahtevkov za revizijo javnih naročil, namenjenih obnovi in razvoju na prizadetih območjih.

Predlog zakona posega tudi na področje razvoja. Severni del tretje razvojne osi opredeljuje kot razvojni in prednostni cestni infrastrukturni projekt države, predvidena je zagotovitev sredstev za sofinanciranje gradnje javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture ter gradnje visoko zmogljivih mobilnih omrežij 5G na prizadetih območjih.

V prvi tranši bodo predplačilo prejeli lastniki 1350 stanovanj.

Novelo zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic in zemeljskih plazov je DZ potrdil 10. novembra. V skladu z novelo zakona bodo lastniki v poplavah in plazovih poškodovanih ali uničenih stanovanjih prejeli predplačilo v vrednosti 20 odstotkov prijavljene škode. Pogoj je, da je prijavljena škoda višja od 6000 evrov, da je imel v stanovanju prebivališče na dan 31. julija 2023 vsaj en človek in da objekt ni predviden za rušenje.

Ministrica za infrastrukturo, ki začasno opravlja tudi naloge ministrice za naravne vire in prostor Alenka Bratušek, je na novinarski konferenci pojasnila, da je novela zakona začela veljati pred dvema dnevoma, prvi upravičenci pa bodo kmalu prejeli obvestila o predplačilu.

Alenka Bratušek je pojasnila, da so za ocenjevanje škode uporabili podatke iz informacijskega sistema Ajda (sistem za ocenjevanje škode) in podlagi teh podatkov je do sredstev za obnovo stanovanjskih objektov upravičenih približno 5800 stanovanj. V prvi tranši bo 20-odstotno predplačilo prejelo okoli 1350 poškodovanih stanovanj, nekaj manj kot četrtina.

"Najvišji znesek v teh obvestilih je 18.000 evrov, govorim zaokrožene številke, povprečen znesek je približno 2400 evrov oziroma nekaj evrov manj. Ljudje imajo zdaj pet dni časa, da odgovorijo, ali se mogoče ne strinjajo, da bi to akontacijo dobili," je dejala Alenka Bratušek.

Infrastrukturna ministrica je tudi pojasnila, da bo glede na trenutne podatke iz sistema Ajda skupen znesek akontacij, ki bi jih lahko izplačali, nekaj več kot 30 milijonov evrov, prva tranša pa znaša nekaj manj kot 4,7 milijona evrov. "Naš cilj je, da bo čim večji delež, ne upam si reči čisto vse, ker je lahko s podatki malo težav, da bo poslan in ljudem nakazan že letos," je še poudarila.

Predplačila bo izvajal Furs

Predplačila bo izvedla finančna uprava (Furs), ki je pred dnevi sporočila, da bodo upravičeni lastniki poškodovanih ali uničenih stanovanj pred izplačilom prejeli obvestila o višini predplačila. Obvestila bo Furs odpremil z navadno pošiljko na naslov, ki je v davčnem registru vpisan kot naslov za vročanje. Lastniki bodo skladno z zakonom v petih dneh od prejema obvestila lahko ministrstvo za naravne vire in prostor tudi seznanili s tem, da predplačila ne želijo prejeti.

Generalni direktor finančne uprave Peter Grum je pojasnil, da bodo prva predplačila predvidoma izplačali "v prvem tednu ali pa prvih sedmih dneh decembra".