V krščanstvu božič pomeni Jezusovo rojstvo, rojstvo Božjega sina, ki je s svojim naukom in poznejšim žrtvovanjem odrešil človeka. Jezusovo rojstvo so verniki sprva praznovali ob različnih datumih, danes pa je 25. december zlasti družinski praznik, vse bolj pa je v tem času poudarjeno obdarovanje. Praznovanje božiča se sicer dotika zimskega solsticija, ki je bil že v predkrščanskih časih obdobje praznovanja. Cerkev se je temu prilagodila in tako v obdobju, ko se dnevi začnejo daljšati, kristjani praznujejo novo Luč, ki ne bo nikoli ugasnila.

S praznovanjem božiča povezani nekateri običaji
Božični čas se začenja na predvečer praznika Gospodovega rojstva in traja do nedelje po prazniku Gospodovega razglašenja, ki je 6. januarja. V skladu s prastarim običajem na sveti večer v številnih slovenskih domovih pokropijo in s kadilom pokadijo domačo hišo, med kropljenjem pa molijo rožni venec ali pojejo božične pesmi. Vrhunec praznovanja svete noči je polnočna maša oz. polnočnica, ki je bila v cerkvah darovana sinoči.

Verniki po domovih postavijo jaslice, ki prikazujejo prizore Kristusovega rojstva ter poklona pastirjev in treh kraljev. Božično drevesce, okrašeno z lučkami in različnimi okraski, je posebna oblika običaja, še preden je postalo del božiča, pa je pomenilo simbol upanja in veselja. Najmlajša stvar, povezana z božičem, so voščilnice. Navada, da si ljudje voščijo pisno, je stara okoli 160 let. V božičnem času praznično vzdušje ustvarjajo tudi božične pesmi, ki so nastale iz besedil, ki so jih na ta praznik recitirali po cerkvah. Najbolj znana in priljubljena cerkvena pesem je Sveta noč.

Po Sloveniji darovane številne maše
Na božični dan so darovane tri maše; prva je polnočnica, druga zorna maša, tretja pa dnevna ali velika maša. Tudi letos so oziroma še bodo škofje in duhovniki maševali po slovenskih cerkvah. V ljubljanski stolnici sv. Nikolaja je polnočno mašo daroval nadškof in metropolit Anton Stres, daroval bo tudi božično mašo. V župniji Železniki mašuje ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.

Tudi po drugih slovenskih škofijah so darovane maše, in sicer v Kopru mašuje koprski škof Metod Pirih, v Mariboru nadškof in metropolit Franc Kramberger, v Celju škof Stanislav Lipovšek, v Murski Soboti škof Peter Štumpf, v Novem mestu pa škof Andrej Glavan.

Praznovanje evangeličanskega božiča
Adventni čas pri evangeličanih, tako kot pri katoličanih, traja štiri tedne. Prvi adventni venec je pripravil prav evangeličanski duhovnik. Tudi postavljanje božičnega drevesca je bil sprva evangeličanski običaj, uvedel ga je ustanovitelj protestantizma Martin Luther. Jaslice evangeličani postavljajo dva dneva pred božičem, dan pred božičem pa velja post. Polnočnic pri evangeličanih ni, bogoslužje na dan pred božičem pa imajo ob 18. uri. Božični dan je dan za obisk cerkve in dan bogate pojedine, dan po božiču pa je namenjen obiskom.

Pravoslavni verniki božič praznujejo 7. januarja
Pravoslavci, razen Grkov, Romunov in Bolgarov, zaradi julijanskega koledarja božič praznujejo dva tedna za katoličani in protestanti. Njihov adventni čas traja šest tednov, začne pa se s postom. Na božični dan je, tako kot pri vseh drugih kristjanih, na vrsti bogoslužje. V navadi je, da, medtem ko gre družina k maši, najstarejši član ostane doma in pripravi božično kosilo. V pravoslavni skupnosti ne postavljajo jaslic, namesto tega pa postavijo hrastovo vejo, ki jo imenujejo badnjak.