Kristjani po vsem svetu so opolnoči s polnočnicami pričakali božič. Slovenski škofje so polnočnice darovali v stolnih cerkvah svojih škofij.

Novomeški škof Andrej Saje je v pridigi opozoril, da smo danes priča 'pozunanjenosti' božičnih praznikov, ko "Bog vse bolj izginja iz našega življenja". "Mnogi se ob prazničnem voščilu izogibajo besedi božič. Voščijo samo vesele praznike. Kakšne praznike? Pomembno je, da vemo, kaj praznujemo, sicer praznovanje nima smisla in je izgubljena priložnost," je dejal. Božično praznovanje je po besedah škofa povabilo, da "ozavestimo skrivnost Gospodovega rojstva, ga sprejmemo v svoje življenje, se ga veselimo in nanj računamo". "To bo krepilo našo identiteto in prebujalo hvaležnost za prejeti dar," je menil.

Opozoril je, da je večina ljudi Jezusovo rojstvo pred več kot 2000 leti spregledala, ker ni verjela, da se rojeva božji sin: "Izkušnja zavračanja Boga se ponavlja tudi v naših življenjih. Začne se z dejstvom, da za Boga nimamo časa, npr. za molitev, sveto mašo, branje Svetega pisma ali premišljevanje. Veliko opravkov imamo, zdi se, da nam čas uhaja iz rok. Kaj pa Bog? Vprašanja v zvezi z njim se nam nikoli ne zdijo tako pomembna, kot so nam pomembne druge reči." "Tudi če se zdi, da trka na naša vrata, ga je treba z neko utemeljitvijo odvrniti. Tudi v občutkih in hotenjih zanj ni prostora. Prav tako ni prostora za druge, za otroke, za revne, za tujce," je dejal.

Božič po besedah Sajeta prinaša v temo tega sveta sporočilo resničnega in pravega miru za vse ljudi, pri čemer mir ni zgolj odsotnost vojne ali hrupa, temveč je polnost božjega življenja.
Božič po njegovih besedah vabi, "da se premaknemo z mesta, kjer smo, v naših namenih in dejanjih". "Pojdimo torej v Betlehem pogledat to, kar se je zgodilo in kar nam je sporočil. Ko se odpravimo na pot v svobodi srca, zapustimo dosedanje miselne in življenjske navade in krepimo nove. Bolj božje," je pozval.

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je polnočnico daroval v ljubljanski stolnici. V pridigi je zaželel, "da bi v teh božičnih dneh dali iz src številke in denarnice ter jih odprli za zvezde in angele". "Tako bomo spoznali, da se božja veličina razodeva v majhnosti in božja moč v nemoči. Spoznali bomo veličino ponižnosti, v katero se odene božja neskončnost in stopili bomo na pot odrešenja," je dejal.

Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl je pri dopoldanski božični maši v mariborski stolnici menil, da je božič dejanje ljubezni: "Želim, da bi vsak od nas doživel božič kot božje sklanjanje in da bi sprejeli ta dar, ki nam je ponujen. Potem bo naše življenje lepše in srečnejše. Ne bomo se več delili na ene in druge. Ne bomo več iskali, kdo bo koga izkoristil, da bo sam imel več od drugega, kajti kdor 'postane otrok luči', v ospredje postavlja resnico, ljubezen in mir, ki so vrednote, ki nas vodijo na pot, kjer začutimo, da smo bratje in sestre."

Osrednje božično bogoslužje evangeličanov je dopoldne potekalo v Mariboru. Vodila ga je duhovnica Violeta Vladimira Mesarič. V svoji pridigi je opozorila, da je moderni svet poln političnih konfliktov, zlorabe moči in strahu, zato je pomembno, "da se ne prepustimo strahu in nasilju, ampak se zavzemamo za pravičnost, mir in sočutje".

Zgodbe, povezane z božičem, nas po besedah duhovnice spominjajo, "da še vedno lahko najdemo božjo ljubezen in upanje v tem svetu, seveda, če smo pripravljeni iskati, odpreti srce sočloveku in prispevati k boljšemu jutri".

"Božič je čas za ponovno odkritje teh pomembnih resnic. Je čas luči, ki simbolizira svetlobo, ki je posijala v svet, in hkrati luč, ki je posijala Slovencem, saj prav v tem času praznujemo dan samostojnosti in enotnosti. To nas spominja, da je naša lastna zgodovina prepletena z zgodbami o upanju in enotnosti," je dejala. Pozvala je tudi, naj si ne dovolimo podleči potrošniški mrzlici.

Papež Frančišek bo danes opoldne v Vatikanu podelil tradicionalni božični blagoslov mestu in svetu – urbi et orbi.