Kot so pojasnili na okrogli mizi Mirovnega inštituta, Evropska komisija predpisa pripravlja z namenom zaščite demokracije v Evropski uniji pred zlorabami in škodljivimi vplivi na politične procese in institucije.

Po njihovih navedbah v evropskih združenjih nevladnih organizacij in univerz v predpisovanju napovedanih "skupnih standardov preglednosti in odgovornosti za storitve zastopanja interesov, ki se usmerjajo ali plačujejo zunaj EU-ja" vidijo nevarnost za omejevanje svobodnega delovanja civilne družbe in univerz. Ker bodo v ospredju ukrepi obveznega prijavljanja tovrstnega financiranja in poročanja o njem, se ustvarja mehanizem, kakršnega imajo avtoritarne države, kjer se organizacije, ki prejemajo sredstva iz tujine, obravnava kot "tuje agente" in omejuje, je pojasnila Brankica Petković z Mirovnega inštituta.

Predpis, ki bo reguliral politično oglaševanje, pa po njenih navedbah grozi, da bo zagovorniške dejavnosti nevladnih organizacij obravnaval kot politično dejavnost, sporočila in kampanje nevladnih organizacij v zvezi z zagovorništvom demokratičnih vrednot pa kot politično oglaševanje.

Sorodna novica Putin podpisal zakon, po katerem se morajo tuji mediji registrirati kot tuji agenti

Ideja ni slaba, a gre v napačno smer

Po mnenju vodje zagovorništva pri evropski mreži nevladnih organizacij Civil Liberties Union for Europe Linde Ravo sicer ne gre za slabo idejo, saj so veseli, da se branijo vrednote demokracije, človekovih pravic in vladavine prava. Poudarila pa je, da gredo predvidene rešitve v napačno smer, s čimer so se strinjale tudi sogovornice iz slovenskih organizacij.

Kot je glede predpisa za obrambo demokracije dejala vodja zagovorništva pri Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) Tina Divjak, ga niso pričakovali, saj si Evropska komisija prizadeva za normalno delovanje civilne družbe in je leta opozarjala na sporne razmere na Madžarskem, kjer so z zakonodajo na področju nevladnih organizacij uvedli register v zvezi s financiranjem. Po njenem mnenju gre za pretiran in neupravičen odziv komisije na t. i. afero Katargate.

Obetali so si pakt s civilno družbo

Tudi direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) Katarina Bervar Sternad je predpis označila za razočaranje, saj da so si obetali pakt, ki bo civilno družbo priznal kot pomembno in bo postavil strategijo na področju podpore delovanju nevladnih organizacij znotraj EU-ja. Problem vidi predvsem v tem, da bi jih predvideni ukrepi poskušali dodatno omejiti.

Direktorica Slovenske fundacije za trajnostni razvoj Umanotera Gaja Brecelj je prepričana, da imajo tako desna kot tudi leva in vmesna politična stran zelo veliko težnjo po nadzoru nad nevladnimi organizacijami ter da jim ugaja, da civilna družba ni preglasna. "Redkokateri politični oblastnik ima toliko modrosti, da razume, da je močna civilna družba, ki nastavlja ogledalo oblasti, dobra in da je to del normalne zdrave demokracije," je dejala.

Barbara Rajgelj: Civilna družba tako rekoč edina opozicija

Direktorica Zavoda za kulturo raznolikosti Open Barbara Rajgelj bi pričakovala, da je EU zatočišče nevladnih organizacij in da se okrepi vzdržen in trajen sistem njihovega financiranja. Poudarila je, da je civilna družba postala pomemben akter, ki tudi v Sloveniji igra "vlogo tako rekoč edine opozicije".

Sorodna novica Pavle Rupar: "Če bo volja ljudi, da ustanovimo stranko, jim bomo prisluhnili"

Opozorila je tudi na pomanjkanje vsebinske presoje pri nadzoru na tem področju. Pri tem je omenila, da imamo pri nas medije, ki so jih ustanovile politične stranke, a niso na noben način tako označeni in navidezno delujejo kot običajni mediji. Izpostavila je Novo24, za katero bi, kot je dejala, težko rekla, da je bila kadar koli v opoziciji s svojo stranko SDS. Pri denimo nekdanjem poslancu SDS-a Pavlu Ruparju, ki je ustanovil inštitut in se zavzema za blaginjo upokojencev, pa bi bilo treba po njenem mnenju glede povezave s stranko vsebinsko presojati tudi skozi čas.

Kot je poudarila Divjak, tudi Inštitut 1. maj ni nevladna organizacija, ker ga je ustanovila politična stranka. Ustanavljanje političnih fundacij je po njenih besedah normalno, saj velja svoboda združevanja, ne sme pa jim biti dovoljeno pridobivanje javnega denarja.

Glede političnega oglaševanja so se sogovornice sicer strinjale, da je treba področje regulirati, a biti pri tem pozoren, da nevladnih organizacij ne utišajo.