Pri tem je Bratuškova dejala, da namen vlade ni poseg v delo tretje veje oblasti, temveč da gre pri zavezi med vlado in pravosodjem za zavezo ljudstvu, ki si želi učinkovitega sodstva.

Zavezo so v torek podpisali premierka Alenka Bratušek, minister za pravosodje Senko Pličanič in predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša. S tem so se sodstvo in vlada zavezali, da bodo v letu dni po podpisu zaveze izpeljali več konkretnih ukrepov, po katerih bi državljanom dokazali, da je pravosodju spet mogoče zaupati, je ob podpisu zaveze dejal Pličanič.

Po sprejetju zaveze na vladi je Pličanič dejal, da bo vlada pripravila spremembo insolvenčne zakonodaje, ki začne veljati v petek. Druga sprememba bo sprememba zakona o sodiščih, ki jih je vlada potrdila na današnji seji. Tretjo spremembo pa predstavlja zakon o sistemski razdolžitvi.

Kadrovanje sodnikov nič več v pristojnosti ministrstva
Sprememba zakona o sodiščih bo del pristojnosti, povezane s kadrovanjem sodnikov, prenesla iz ministrstva na vrhovno sodišče. Druga sprememba bo dala več pristojnosti predsednikom sodišč, obenem pa bo od njih zahtevala tudi večjo odgovornost za nedoseganje uspehov. "Če želimo, da bi bilo sodstvo učinkovito in da bodo ljudje hitro prišli do pravice, je ključno vprašanje vodenje sodišč."

Tretja sprememba pri zakonu pa bo krepila nadzor ministrstva nad učinkovitostjo oziroma predvsem hitrost reševanja zadev, posameznih sodišč. Sodna uprava ne bo posegala v odločitev posameznega sodnika, temveč zgolj v pogledu hitrosti. "Nobenega posega v avtonomijo tu ne bo. Tudi sodstvo je že izrazilo potrebo po zunanjem nadzoru, ki ne more škoditi."

Trajni mandat ostaja
V drugem koraku sprememb, ki ga vlada načrtuje jeseni, pa bo sprememba v organizaciji sodstva, kjer bo vlada okrepila organizacijsko strukturo sodnih okrožij. Drugi sklop pa je po besedah Pličaniča povezan z ukrepi, ki bodo skrbeli za kakovost kadrovanja posameznih sodnikov. "Mi ne razmišljamo o ukinitvi trajnega mandata, temveč o posebnem sodniškem izobraževanju kandidatov, ki bo poleg pravnih, po zgledu drugih držav članic EU-ja, vsebovala tudi druga za sodnika potrebna znanja."

Sicer pa je že sama zaveza po besedah Pličaniča korak v pravo smer, saj zaveza ugotavlja, da je stanje v pravosodju slabo. "V zadnjem letu so sodišča rešila 2 odstotka manj zadev kot leto poprej, medtem ko so zadeve v povprečju reševala med 13 in 20 meseci." Cilj zaveze je ta čas do marca prihodnje leto zmanjšati na manj kot leto dni. Prav merljivi cilji so temeljna prednost te zaveze je ob tem dejal Pličanič.

Pravosodje samokritično pri primeru Tovšak
Pličanič je spregovoril tudi o primeru Hilde Tovšak: "Nekatere napake so bile storjene tako v sodstvu kot tudi tožilstvu. Državno tožilstvo je sprejelo odgovornost za napake in bo sprejelo ukrepe, da se do to ne bo več dogajalo. Ukrepe pa bo sprejelo tudi sodstvo." Pličanič je ob tem pozdravil samokritičnost tožilstva, ki "je v pravosodju do zdaj večkrat manjkala".

Za hrvaške državljane še dve leti potrebno delovno dovoljenje
Zaradi gospodarskih razmer in napovedi zanje se je vlada odločila, da bodo hrvaški državljani še dve leti potrebovali delovna dovoljenja za zaposlovanje v Sloveniji. "Ne gre za popolno prepoved, temveč ohranjamo enak sistem še naslednji dve leti," je povedala ministrica Andreja Kopač Mrak. Ob tem je dodala, da o podobnih ukrepih razmišlja tudi Avstrija.

Prioriteta vlade pa je tudi, tako Kopač Mrakova, siva ekonomija. Vlada zato pripravlja na podlagi zakona, ki je bil usklajen s socialnimi partnerji in zavrnjen na referendumu, nov zakon. "Carinska uprava bo dobila pristojnosti pri odkrivanju dela na črno." Naslednji korak pa je reforma delovne inšpekcije. Ministrstvo pa pripravlja tudi celovito reformo študentskega dela: "Pričakujem, da lahko s predlogi na vlado pridemo oktobra, potem pa gremo v usklajevanja s socialnimi partnerji."

Resolucija o mladih
Vlada je tudi določila besedilo predloga resolucije o nacionalnem programu za mladino 2013-2022 in ga poslala v obravnavo DZ-ju.

Resolucija poskuša na podlagi ključnih usmeritev in s tem povezanih prioritet z izobraževanjem zagotoviti boljši položaj mladih med 15 in 29 letom, ki bi se nato odražal v ugodnejšem položaju na trgu delovne sile, v boljših bivanjskih razmerah in ugodnejših demografskih trendih. Vse to pa je po mnenju vlade mogoče le ob ustreznem zdravju in dobrem počutju mladih, dobrem sodelovanju mladih pri upravljanju javnih zadev in prepoznavanju pomena kulture in kulturne dediščine.

Zamenjava glavnega inšpektorja za delo
Vlada je s položaja glavnega inšpektorja Inšpektorata RS za delo razrešila Franca Rančigaja in za v. d. glavne inšpektorice imenovala Natašo Trček, ki je sicer inšpektorat vodila od novembra 2011 do aprila lani.

Vlada je tudi imenovala Tomaža Žagarja za direktorja Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO), za obdobje štirih let. ARAO je od februarja začasno vodil Julijan Fortunat.

Vlada pa je tudi sklenila, da se Valter Suban znova imenuje za v. d. direktorja Uprave RS za pomorstvo.