Čeprav predsednica vlade ni želela govoriti o konkretnih ukrepih na odhodkovni strani za prihodnje leto, pa je kot eno izmed možnosti omenila pokojnine, ki se v nasprotju s plačami v javnem sektorju nominalno niso spreminjale. Ob tem je Alenka Bratušek dejala, da je glavni cilj vlade, da se izogne kriznemu davku.

Tako je tudi dvig davka na dodano vrednost bil po mnenju predsednice vlade "najmanj slaba" možnost. "Konsolidacije javnih financ se ne more doseči le na odhodkovni strani, če se ne želimo odreči javnemu zdravstvu in šolstvu." Na vprašanje, ali vlada razmišlja o cerkvenem davku, je predsednica vlade dejala, da ne, a obenem dodala, da pri pripravi novega nepremičninskega davka Cerkev ne bo izvzeta kot izjema.

Napori vlade bodo usmerjeni tudi v plačilno disciplino pri davkih. O davčnih blagajnah vlada za zdaj še ne razmišlja, saj so predrage, bodo pa okrepili nadzor inšpekcije nad podjetniki. Šele če to ne bo zaleglo, bodo razmišljali o uvedbi davčnih blagajn. "S plačevanjem davkov ljudje tudi sami sebi omogočajo brezplačno šolanje ali nadomestila za primer brezposelnosti in to zavest je treba okepiti."

Nismo še v položaju, ko bi se morali razprodati
Glede prodaje premoženja je Alenka Bratušek dejala, da bo skupina strokovnjakov postavila okvir, od katerega pri prodaji ne bodo odstopali. "Pod tako določeno ceno ne bomo šli, saj kot država nismo tako na koncu, da bi se morali razprodati." Prepričana je tudi, da je treba postopek izpeljati transparentno, zato misli, da bodo pri tem poiskali tujega izvajalca prodaj.

Kot primer zadržkov pri prodaji je navedla Peko, kjer so bila po njenem mnenju zavarovanja za ohranitev delovnih mest zelo slaba. "Zato smo šli v pogajanja, kjer smo želeli ta zavarovanja dopolniti, potem pa je kupec od posla odstopil. To samo potrjuje, da smo imeli prav, ker smo vztrajali, saj bi v nasprotnem primeru prodali Peko in njegove nepremičnine, pa od proizvodnje kljub temu ne bi ostalo nič."

Prvi sveženj slabih terjatev v slabo banko še ta mesec
Predsednica vlade je dejala tudi, da bodo v vladi skušali izpeljati prenos prvega svežnja slabih terjatev na t. i. slabo banko še ta mesec oziroma najpozneje v začetku julija. Kot glavno prednost tega prenosa, ki bi ga občutili tudi običajni državljani, pa Bratuškova izpostavlja nepremičnine, ki so v lasti bank, s tem pa dosegli stabilizacijo na trgu nepremičnin.

Vlada namerava tudi sprejeti ukrepe, s katerimi bi podjetja, ki bi zaposlovala mlade, za določen čas oprostili plačevanja prispevkov. Vlada pa je, tako predsednica vlade, razmišljala tudi o možnostih javnih del za določen del brezposelnih, pri čemer bi bil poudarek na starejših in mladih, ki predstavljajo ranljivo skupino.

Na vprašanje, ali je vlada Evropski komisiji res obljubila, da Slovenija ne bo usklajevala socialnih transferjev, je dejala, da so naredili projekcije, v katerih ni predvidenega usklajevanja določenih kategorij odhodkov, tudi socialnih transferjev.

Spremembe tudi pri javnih naročilih
Vlada razmišlja tudi o spremembah zakona o javnem naročanju. Sprememba bi vladi omogočala pogajanja, kadar bi dobila nabor več ustreznih ponudnikov.

Glede združevanja občin je Bratuškova dejala, da že obstaja določilo, da je spodnja meja po številu prebivalcev 5.000 ljudi na občino, vendar so se do zdaj vselej "našle neke izjeme." Če bi po tem kriteriju združevali občine, bi število občin iz obstoječih 212 lahko prepolovili na 110 občin.