S temi navedbami je odgovorila poslancu SLS-a Francu Pukšiču, ki ga je zanimalo, ali premierka podpira javno objavo vrednosti podjetij in njihovega deleža, ki bo prenesen na slabo banko.

Premierka je ob tem dejala, da mora vlada trenutno upoštevati zakone, ki jih je sprejela prejšnja koalicija, in da bo poslovanje DUTB-ja transparentno takoj, ko bo sprejet zakon o dostopu do informacij javnega značaja.

Poslanca SDS-a Andreja Vizjaka pa je zanimalo, kakšne konkretne ukrepe pripravlja vlada za zagon gospodarstva in razvoj novih delovnih mest. Na to je Bratuškova odgovorila, da je vlada oblikovala dokument za zagotovitev boljšega gospodarskega okolja, kjer so upoštevali tudi predloge gospodarstvenikov, a rezultatov po njenih navedbah ne gre pričakovati "čez noč".

Premierka je izpostavila tudi prizadevanja vlade za pridobivanje tujih vlagateljev, to po navedbah Bratuškove najbolj moti prevelika birokratizacija. Obenem je poudarila, da je Slovenija letos počrpala največ kohezijskih sredstev do zdaj.

Vizjak pogreša gospodarskega ministra
Vizjaka odgovor predsednice vlade ni zadovoljil, saj meni, da Slovenija potrebuje resnejši program ukrepov, razočaran pa je bil tudi zato, ker ni izvedel, kdaj bo vlada imenovala novega ministra za gospodarstvo.

Pomembno je, da so zadeve pravno in korektno izpeljane
Bratuškova je na vprašanje poslanca NSi-ja Mateja Tonina, ali se ji zdi pravično razlastiti ljudi, ki pri upravljanju bank niso imeli nič, bodo pa ob vse svoje prihranke, odgovorila: "Ni pomembno, ali se meni zdi pošteno ali ne. Pomembno je, da so bile zadeve pravno in korektno izpeljane po vseh zahtevah, ki veljajo za državno pomoč."

Premier je vodji poslancev NSi-ja pojasnila, da državne pomoči banki niso dovoljene, dokler lastniški kapital, hibridni kapital in podrejeni dolžniški instrumenti v celoti ne prispevajo k izravnavi morebitne izgube.

Tonin ji je razložil, da gre samo za priporočila, in vlado pozval, da bi se morala postaviti za slovenske državljane. Bratuškova ni hotela komentirati ravnanja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), zakaj se nanjo prenašajo med drugim tudi zdrava in tajkunska posojila.

"Šele mesec dni je, odkar se je največji del poslov začel opravljati na DUTB-ju; ne morem in ne želim presojati ustreznosti sedanjih poslovnih odločitev," je dejala.

Plače v državnih podjetjih bodo raznolike
Mirko Brulc je v okviru poslanskega vprašanja spomnil, da Slovenijo te dni pretresajo visoki prejemki zlasti dveh izvršnih direktorjev v DUTB-ju, ki znašajo več kot 21.500 evrov bruto. Vlada Janeza Janše je namreč z zakonom o slabi banki obšla t. i. Lahovnikov zakon, ki omejuje prejemke poslovodstev, je opozoril poslanec SD-ja.

Brulca je zanimalo tudi, kaj premierka meni o morebitni omejitvi prejemkov poslovodstev in nadzornikov v podjetjih v neposredni ali posredni državni lasti.

V odgovoru je izpostavila, da predlog zakona o SDH-ju t. i. Lahovnikovega zakona ne ukinja kar tako, temveč omogoča, da se ta ne bi uporabljal v primerih družb s celovito politiko prejemkov.

Družbe v državni lasti so namreč zelo različne, zato je bil namen predloga zakona omogočiti raznolikost tudi v določanju politike plač.

"Če tistim, ki bodo upravljali naše premoženje, ne zaupamo toliko, nimam popolnoma nobene težave, da z amandmajem k zakonu o SDH-ju - in prepričana sem, da bomo to koalicijsko zelo hitro uskladili - te stvari odpravimo," je še navedla Bratuškova in dodala, da s tem, da se plače v državnih podjetjih omejijo celo na višino plače predsednika vlade, nima težav.

DZ: Zanoškar bi moral živeti sam
Poslanca PS-ja Matjaža Zanoškarja je DZ zaprosil za pojasnilo, ali res v njegovem poslanskem stanovanju v Ljubljani večinoma živi njegov sin, medtem ko Zanoškar prejema nadomestilo za ločeno življenje, kar so navajali nekateri mediji.

Poslanci so namreč dolžni prijaviti svoje otroke v službenem stanovanju, če ti v njem dejansko prebivajo.

V DZ-ju so pojasnili, da Zanoškar res prejema nadomestilo za ločeno življenje, kdo pa dejansko živi v stanovanju poslanca, pa ne preverjajo, saj za to pač ni zakonite podlage. Iz sklenjene najemne pogodbe z DZ-jem pa naj bi izhajalo, da poslanec Zanoškar v najetem stanovanju živi sam.

Zanoškar je ob tem pojasnil, da se je pravkar vrnil iz tujine, zdaj pa bere vse prispevke v povezavi z njim. Napovedal je še, da bo podrobnosti pojasnil na novinarski konferenci v torek dopoldne.

Kmalu znana usoda Omerzela
Sicer bodo poslanci na redni januarski seji med drugim obravnavali tudi interpelacijo zoper ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela. Kot je znano, sta interpelacijo vložila SDS in NSi, ki ministru med drugim očitata poslovanje njegovega podjetja Lastinski z državo.

To je zanimalo tudi koalicijske poslanske skupine, ki so se, z izjemo Državljanske liste, dolgo obotavljale s podporo ministru. Po zadnjih sestankih z Omerzelom pa sta mu podporo napovedala tako PS kot tudi DeSUS. O podpori se tako dokončno ni izrekel le še SD, katerega poslanci se bodo odločili na sami seji, je pa predsednik SD-ja Igor Lukšič pred časom že namignil, da bo njegova stranka Omerzela podprla.

Med sedemnajstimi zakonskimi predlogi, ki so na dnevnem redu seje, pa bodo največ pozornosti deležne novela zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva, zakon o Slovenskem državnem holdingu, zakon o finančni upravi in novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Redna seja bo potekala do 4. februarja.