Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša se bo na to temo sestal s predsednico vlade Alenko Bratušek in z ministrom za pravosodje Senkom Pličaničem. Pličanič in Masleša sta se sicer že zapletla v javne razprave, ali sodstvo učinkovito odpravlja zaostanke ali ne.
Vrh sodstva je v preteklosti večkrat opozoril, da nepodaljšanje projekta prinaša negativne posledice. Že lanskega decembra je pripravil predlog, po katerem bi se projekt ukinjal postopoma, ponovno pa bi se zaposlilo 125 uslužbencev. Ti bi dajali podporo sodnikom, da bi se lahko posvečali le sojenju.

Brez zaposlitve ostalo 250 ljudi
Ker vlada za letos ni predvidela podaljšanja projekta Lukenda, sodišča pogodbe o zaposlitvi niso podaljšala okoli 250 uslužbencem, denimo strokovnim sodelavcem, sodniškim pomočnikom, vpisničarjem in zapisničarjem ter kurirjem.

Sedem odstotkov manj podpornega osebja
V poročilu, ki ga je vrhovno sodišče izdalo ob začetku sodnega leta 2013, ugotavljajo, da sodišča letos poslujejo z več kot sedmimi odstotki sodnega osebja manj. To je po njihovem mnenju v nasprotju s strateškimi cilji in usmeritvami, med drugim, da se sodnika razbremeni vseh nesodniških del. Sodnik se namreč lahko sojenju in s tem torej odpravljanju sodnih zaostankov posveti le, če ima zadostno podporo sodnega osebja.

Franjo Lukenda uspel na Evropskem sodišču
Projekt Lukenda je poimenovan po Franju Lukendi, ki je uspel s pritožbo na Evropskem sodišču za človekove pravice zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, projekt pa je tedanji pravosodni minister Lovro Šturm javnosti predstavil 12. decembra 2005.

Prav ta sodba, ki ji je kmalu sledila še sodba slovenskega ustavnega sodišča, je spodbudila pravosodno ministrstvo, vrhovno sodišče in državno tožilstvo k pripravi projekta odprave sodnih zaostankov. Načrt je sprva segal do leta 2010, pozneje pa so ga podaljšali.

Projekt je predvideval tako zagotovitev ustreznih delovnih prostorov kot dodatno zaposlovanje v sodnem sistemu za določen čas, tako sodnikov kot strokovnega osebja, ki bi razbremenilo sodnike.

Koliko je projekt Lukenda znižal sodne zaostanke, je s številkami težko prikazati, saj so sočasno potekali še nekateri drugi projekti za zmanjševanje zaostankov, denimo informatizacija zemljiške knjige in izvršbe. Vendar pa na vrhovnem sodišču menijo, da je projekt Lukenda sodni sistem pripeljal tako daleč, da se lahko začnejo ukvarjati z izboljšavami, po katerih bodo stranke vedele, v kolikšnem času naj pričakujejo rešitev njihove zadeve.