Inšpektorji so julija opravili 14.000 pregledov na terenu v sklopu boja proti sivi ekonomiji, in rezultati so po besedah premierke Bratušek razlog za optimizem.

Smo prva vlada, ki se je vprašanja sive ekonomije resno lotila, je v DZ-ju izpostavila predsednica vlade Alenka Bratušek. V poletnih mesecih so inšpektorji spremljali predvsem gostinske dejavnosti, nadzor pa bodo nadaljevali tudi na drugih področjih.

"Imamo konkretne rezultate, ki so po naši oceni zelo dobri, so razlog za optimizem. Za tiste, ki delajo trimesečne obračune, bodo rezultati znani novembra. V kolikor rezultat ne bo primeren, bo sledila uvedba davčnih blagajn," je poudarila. Ob tem je v odgovoru poslancu Matjažu Hanu (SD) izpostavila, da so tako davčne blagajne kot program samo orodje, da lahko inšpektorji izvajajo nadzore, eden izmed ukrepov pa bo tudi povečanje pooblastil inšpektorjem.

"Z bojem proti sivi ekonomiji mislimo maksimalno resno. Nov zakon o delu na črno naj bi bil sprejet do konca leta, predvidene so odškodnine za črne gradnje, poostren nadzor pri črni sečnji lesa, nadzor pri varni in kakovostni hrani in drugi ukrepi," je pojasnila.

Največ je vredna sanacija bančnega sistema
Premierka je v odgovoru na poslansko vprašanje izpostavila, da bo k zagonu gospodarstva sicer najbolj pripomogla sanacija bančnega sistema. Jožefa Horvata (NSi) je zanimalo, kako Bratuškova sprejema zahteve v dokumentu Kisik za gospodarstvo, katere konkretne ukrepe bo vlada sprejela za oživitev gospodarstva in v kakšni časovni dinamiki.

Predsednica vlade je poudarila, da je vlada v dveh mesecih tehnično pripravila slabo banko za to, da bi se prenosi slabih terjatev lahko začeli, čakajo pa na rezultate stresnih testov. "Prav sanacija bančnega sistema in da bodo banke spet začele kreditirati gospodarstvo, bo najbolj pomagalo slovenskemu gospodarstvu. Pomembno je tudi razdolževanje podjetij, dva zakona na to temo sta pripravljena, usklajujemo jih z Mednarodnim denarnim skladom in Evropsko centralno banko. Strinjamo se, da je treba z državnim denarjem pomagati le tistim, ki imajo možnost preživetja," je poudarila Bratuškova.

Ob tem je pojasnila, da bo vlada letos ocenila učinke pokojninske reforme in reforme trga dela. "Če rezultati ne bodo, kot ste jih napovedali v vaši vladi, se bo treba pogajati na novo," je opozorila in dodala, da se pripravlja tudi zdravstvena reforma, ki bi morala biti v doglednem času na poslanskih mizah.

Poslanec Horvat je premierki priporočil, da bi k reševanju krize v Sloveniji iskreno povabila tudi opozicijo. Bratuškova je dejala, da načrtuje sestanek z opozicijo še pred predstavitvijo rebalansa proračuna. Poslanci so še pred vprašanji dnevni red seje DZ-ja razširili s točko o predlogu novele zakona o finančnih zavarovanjih.

"Brezposelnost se je zmanjšala"
Poslanec Franc Bogovič (SLS) je Bratuškovo vprašal, ali resnično misli, da so ukrepi, ki jih trenutno izvaja vlada oz. jih napoveduje na področju financ in gospodarstva, edina mogoča in sprejemljiva rešitev. Spomnila je, da je avgusta državni proračun izkazoval presežek. Brezposelnost se je tudi zaradi aktivne politike zaposlovanja znižala za 7.600 ljudi, izvoz pa se je letos povečal za 2,3 odstotka, je dodala.

Pokojninska blagajna je stabilna
Zagotovila je tudi, da je pokojninska blagajna "absolutno stabilna". Ob tem je v odgovoru na vprašanje poslanca SDS-a Marka Pogačnika ponovno dejala, da vlada ne načrtuje dodatnih posegov v pokojnine, hkrati pa je zanikala, da bi predlagani zakon o Slovenskem državnem holdingu ogrozil pokojninsko blagajno. Po njenih besedah namreč zakon predvideva, da se ob morebitni pripojitvi vse pravice in obveznosti Kada, tudi tiste, ki so povezane s pokojninsko blagajno, prenesejo na SDH.

Ob tem je Bratuškova spomnila, da je vlada že zagotovila dodatnih 140 milijonov evrov, da bi ohranila stabilnost financiranja pokojninske blagajne. S tem je pokrila finančno luknjo v blagajni, za katero je odgovorna prejšnja vlada. Premierka je tudi opozorila, da je zakon o SDH-ju še vedno v usklajevanju in da so še mogoče spremembe predloga.

Minuta molka
Ob začetku septembrske seje DZ-ja so se poslanci na predlog SDS-a, NSi-ja in SLS-a z minuto molka poklonili tudi žrtvam vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov in tako zaznamovali nedavni evropski dan spomina na te žrtve.