Predlog za sklep, ki ga bo moral potrditi ali zavrniti DZ na plenarni seji, bodo podpisniki vložili predvidoma v torek. Podrobnosti bodo takrat predstavili na tiskovni konferenci.

Po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije predsednika KPK-ja razrešuje predsednik republike. Med drugim ga lahko razreši na predlog DZ, če predsednik KPK nalog ne opravlja v skladu z ustavo in zakonom.

Drugi zakonski razlogi za razrešitev
Sicer pa zakon v 22. členu določa, da lahko predsednik republike razreši predsednika ali njegovega namestnika, če ta to zahteva, če je s pravnomočno sodbo obsojen na zaporno kazen ali zaradi trajne izgube delovne zmožnosti za opravljanje funkcije.

Razreši ga lahko tudi, če predsednik ali njegov namestnik najpozneje v enem mesecu po nastopu funkcije ne preneha opravljati dela ali funkcije v drugi osebi javnega ali zasebnega prava, ki deluje na področjih, kjer komisija opravlja pristojnosti po tem zakonu. V tem primeru ga lahko predsednik republike razreši tudi na predlog DZ-ja.

Kadar je predsednik ali namestnik predsednika predčasno razrešen, se za obdobje mandata imenuje nov funkcionar, še določa zakon.

Ugotovitve upravnega sodišča
Bratuškova ob sklicu torkove novinarske konference še ni pojasnila, na kakšni podlagi bo temeljil predlog o razrešitvi. Je pa že februarja presodila, da bi moral Štefanec oditi s položaja že februarja, ko je upravno sodišče odpravilo akt KPK-ja, ki se je nanašal na kandidaturo predsednice ZaAB-ja Alenke Bratušek za evropsko komisarko. Kot je takrat navedla, so bile v vseh fazah postopka pred KPK-jem ugotovljene napake, ki pomenijo kršitev zakona oz. ustave.

Upravno sodišče je navedlo, da je šlo za arbitrarno in samovoljno odločitev KPK-ja, v več fazah postopka je prišlo do posega v ustavne pravice Bratuškove, je pojasnil odvetnik Bratuškove Jožef Klavdij Novak in dodal, da je postopek pred KPK-jem zoper Bratuškovo zato končan.