Kljub dežju je osrednja proslava ob 65. obletnici konca druge svetovne vojne in 63. obletnici priključitve vrnitvi Primorske k matični domovini potekala na prostem ob spomeniku borcem prekomorske brigade, zbralo pa se je okoli tisoč ljudi. Med drugimi so bili na slovesnosti navzoči predsednik države Danilo Türk, predsednik državnega zbora Pavel Gantar in predsednik vlade Borut Pahor. Poleg nekdanjih bork in borcev so prišli tudi številni člani veteranskih združenj, župani primorskih občin ter predstavniki občin iz sosednje Hrvaške in Italije.

Prvi predsednik republike v samostojni Sloveniji Kučan je v nagovoru spomnil na visoko ceno, ki so jo med drugo svetovno vojno in že pred njo za upor in boj plačali Primorci. Priključitvi k matični domovini, ki je brez boja Primorcev ne bi bilo, gre po njegovih besedah zasluga, da smo Slovenci ohranili večino nacionalnega ozemlja in v 90. letih pred mednarodno skupnostjo lahko uveljavljali zahtevo po priznanju lastne države.

Prekomorske brigade, v katerih so pomembno vlogo odigrali tudi domačini iz slovenskega in hrvaškega Primorja, so odločilno prispevale k zmagovitemu koncu vojne na slovenskih tleh, sklepna dejanja pa so, kot je spomnil, potekala prav na območju Ilirske Bistrice.

Kučan: Kako s svobodo ravnamo danes?
Obenem se je po besedah nekdanjega predsednika države treba vprašati, kako s svojo svobodo in častjo ravnamo danes. Brezobzirne tekmovalnosti je po njegovem čedalje več, etične norme so nemalokrat le okras, kar kažeta zgodbi Preventa in Vegrada.

Reforme so nujnost, a brez "opuščanja ozkih strankarskih računic", brez zavedanja levice in desnice o skupni odgovornosti in brez pripravljenosti na dialog bo od socialne države po besedah Kučana ostalo le pogorišče zamujenih priložnosti.

Proslavo sta pripravila občina Ilirska Bistrica in območno združenje borcev za vrednote NOB-ja. Že v sredo, na dan praznika, sta proslavi potekali v Novi Gorici in Velenju.

1947 velik del Primorske pripadel Jugoslaviji
Z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947 je velik del Primorske, ki je bila pred tem četrt stoletja pod Italijo, pripadel Jugoslaviji. S tem je bil večji del Slovencev združen v isti državi. Od leta 2006 na ta dan praznujemo državni praznik vrnitve Primorske k matični domovini.

Mirovna pogodba je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. S to odločitvijo se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot dvajset let trpeli pod fašizmom, pridružila matičnemu narodu, čeprav le v okviru jugoslovanske federacije.

Trst z okolico je z delom Istre v skladu s pariškim sporazumom tvoril svobodno tržaško ozemlje, ki sta ga upravljala Jugoslovanska armada (cona B) in Zavezniška vojaška uprava (cona A). Meja je bila dokončno dogovorjena leta 1954 z londonskim memorandumom. A tudi po tem so Slovenci iz Trsta, Gorice in dela Posočja ostali ločeni od večinskega dela matičnega naroda.