je Demosovim poslancem na izrazito nedemokratičen način preprečil uveljavitev večinskega volilnega sistema, trdi Anton Tomažič.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je organiziralo javno tribuno z naslovom Sprejemanje osamosvojitvenih aktov, na kateri so sodelovali pravniki Anton Tomažič, Tone Jerovšek, Miro Cerar in Rajko Pirnat.

Tomažič: Niti slučajno si niso vsi želeli osamosvojitve
Tomažič, nekdanji predsednik zakonodajno-pravne komisije v Skupščini Republike Slovenije, je pojasnil, da si osamosvojitve niti slučajno niso želeli vsi. Kot pravi, so nekateri potihoma želeli otežiti osamosvojitev in se zato igrali z raznimi interpretacijami, npr. Ciril Ribičič.

Povedal je, da je v času osamosvajanja Slovenija sprejela deklaracijo o suverenosti, zoper katero se je SFRJ odzval z ustavno obtožbo in zahtevo po razveljavitvi. Izpostavil je, da se je Slovenija takrat sklicevala na pravico do samoodločbe in celo na naravno pravo, vendar je bila deklaracija kljub temu razglašena za protiustavno, toda "tega mi nismo več resno jemali".

Zatrdil je še, da je France Bučar Demosu na izrazito nedemokratičen način preprečil uveljavitev večinskega volilnega sistema, kar naj bi pred kratkim tudi priznal z obrazložitvijo, da bi lahko v večinskem sistemu Demos premočno zmagal na volitvah in bi bila Slovenija tako preveč podobna Hrvaški.

Cerar: Stoletja smo hrepeneli in čakali na osamosvojitev
Miro Cerar je dejal, da je bila osamosvojitev resnično nekaj fenomenalnega in da smo si jo zaslužili s tem, da smo preživeli skozi stoletja ter hrepeneli in čakali na ta trenutek. Ob tem opozarja, da smo se danes oddaljili od tega vzdušja, da smo v nečem enotni.

Poudaril je, da smo Slovenci s kulturnim prebojem povzdignili sebe v narod, hkrati pa smo tudi na pravnem in političnem področju po njegovem mnenju "zadeve peljali neverjetno korektno". Na duhovni ravni smo, kot pravi, z osamosvojitvijo uresničili "težnjo po svobodi duha".

Nekateri za osamosvojitev, nekateri odločno proti
Izpostavil je tudi pomembnost tega, da smo Slovenci vsak korak v osamosvojitvi naredili po pravni poti, kar nam je olajšalo mednarodno priznanje. Prepričan je tudi, da nam bo spomin na osamosvojitev še prišel prav in nam bo v oporo v težkih trenutkih.

"Takrat je bila absolutno dilema: nekateri za, nekateri medlo za, nekateri medlo proti, nekateri pa odločno proti osamosvojitvi. To je bilo dejstvo in tudi relativno normalno pričakovanje za tisti čas, saj konec koncev ni lahko in enostavno čez noč spremeniti miselnosti, ko si desetletja verjel v neko skupno državo. To je do neke mere razumljivo," je še povedal.

Pirnat: Brez odločnosti v vojni nam najbrž ne bi uspelo
Pirnat, minister za pravosodje v prvi slovenski vladi, je dejal, da smo ob osamosvojitvi gradili tudi demokratično ureditev. "Takoj in vzporedno z osamosvojitvenimi akti smo sprejemali akte, ki so pomenili bistveno spremembo družbene ureditve ter pravnega sistema," je pojasnil.

Dodal je, da je bilo naše ravnanje v času osamosvajanja pravno, vendar po njegovem mnenju najbrž ne bi uspelo, če ne bi imeli velike odločnosti v vojni in če ne bi bile tudi ugodne druge okoliščine. Potegnil je tudi vzporednico z današnjim časom in dejal, da stranke niso slabe, vendar morajo v njih delovati ljudje, ki ne mislijo, da bodo tako služili nekim parcialnim ali zasebnim interesom.

"Nekaterim se ne more zgoditi nič, drugim pa vse"
Jerovšek, prav tako nekdanji predsednik zakonodajno-pravne komisije v Skupščini RS, je dejal, da se nove pravne norme danes razlagajo na podlagi stare miselnosti in da je pri nekaterih strukturah tako močna, da si po svoje razlagajo določene norme. Meni tudi, da se v tej državi nekaterim ne more zgoditi nič, drugim pa vse, od obtožb do sodnih procesov, kar je po njegovem mnenju skrb vzbujajoče.