Ker je bil direktor agencije 1A Personal, Tomaž Šilak, v Sloveniji že obsojen na pogojno kazen (leto in mesec dni zapora so mu spremenili v 1320 ur dela v splošno korist) in ker njegova prejšnja družba HTS ni plačevala prispevkov in nekaterih drugih obveznosti za 365 delavcev, se delavci zdaj bojijo, da se zgodba sedaj ponavlja tudi v Avstriji.

"Zadnje tri mesece je plača zamujala za nekaj dni. Namesto 15. v mesecu smo jo dobili na primer 18. Ta mesec bi morali dobiti novembrsko plačo z božičnico, pa je nismo. Meni osebno dolgujejo približno 3.000 evrov, in če to pomnožimo z 200 opeharjenimi delavci, ki so garali v tem Boxmarku, potem vsak lahko ve, kolikšen je ta skupni znesek. Po mojih informacijah je podjetje agenciji 1A nakazalo denar 4. decembra, agencija pa je 11. decembra pristala v stečaju. Kljub temu da nismo dobili plače, pa moramo iti delat, sicer se utegne zgoditi, da ostanemo brez pravic," je povedal Luka Perš, ki je zaposlen v agenciji 1A Personal in prek nje dela v avstrijski usnjarni že skoraj leto dni.

Perš nadaljuje: "Ko smo imeli sestanek z direktorjem in uradom za zaščito pravic delavcev v Avstriji, so nam rekli, da bomo novembrsko plačo z regresom dobili konec januarja, za izplačilo pa jamči svojevrstni jamstveni sklad v Avstriji, direktor pa je obljubil, da bomo 15. januarja dobili decembrsko plačo."

Luka Perš je eden redkih zaposlenih, ki se je bil pripravljen javno izpostaviti zaradi položaja, v katerem se je znašel skupaj s svojimi sodelavci. Delavce, s katerimi smo se pogovarjali in ne želijo biti imenovani (podatke hranimo v uredništvu), moti, da ni denarja za plače, medtem ko naj bi vodilni živeli na veliki nogi. Skrbi pa jih tudi kazenska preteklost direktorja agencije Tomaža Šilaka, ki je zaradi kršenja pravic delavcem že bil pogojno obsojen. Podjetje 1A Personal ima sedež na Dunaju, poslovno enoto pa imajo tudi v Radgoni (Bad Radkersburgu), kamor smo se odpravili po pojasnila.

Gospod Šilak, zakaj delavci niso dobili zadnje plače z božičnico?
Najprej moram povedati, da smo v tem letu začeli zelo dobro poslovati, s 150 zaposlenimi. Ena naših večjih strank je prosila, da ji do poletja pomagamo najti 700 zaposlenih. Do junija smo jih sprejeli nekje 400 in konec junija smo imeli nekje 450 zaposlenih. Vse je bilo v redu, potem pa se je v Nemčiji zgodil škandal z Dieslom. To je pomenilo, da smo morali julija in avgusta določeno število ljudi poslati na dopust. Julij je pa je tisti mesec v Avstriji, ko se izplača 13. plača oziroma regres za letni dopust. Tako smo mi že julija imeli več stroškov kot prihodkov. Ampak smo zmogli, ker smo vrzel pokrili s prihranki, ki smo jih ustvarili v prvi polovici leta. Avgusta se je zadeva odvila še enkrat. Kar pomeni, da so se tisti, ki so bili primorani biti na dopustu zaradi manjših naročil, vrnili na delo. Je pa morala na dopust druga večja skupina zaposlenih. Mislili smo, da se bo zadeva septembra izboljšala. Pa žal ni bilo tako. Septembra je stranka prišla do nas in rekla, da moramo odjaviti več kot 200 ljudi. To pomeni, da smo jim morali dati odpoved, ob tem pa je naša stranka odpustila tudi svojih 400 zaposlenih. V oktobru in novembru smo morali odjaviti še 150 delavcev, kar pomeni, da smo morali skupaj odpustiti 350 ljudi. Pri nas jih trenutno dela še 150, ki pa imajo zagotovljeno delo.

Potem pa smo se znašli v tej neprijetni situaciji. V Avstriji je zakonodaja zelo jasna. Če ti delavca odpustiš, ga moraš v celoti izplačati z vsemi obveznostmi. Kar pomeni tekoče plače, pripadajoče 13. in 14. plače, preostale dopuste in odpravnine. In mi smo v zadnjih treh mesecih za to namenili 1,2 milijona evrov. Vmes pa nas je doletela še interna težava naših dveh notranjih sodelavcev, ki sta bila zaradi ustvarjanja poslovne škode prisiljena zapustiti naše podjetje, saj sta s ponarejanjem dokumentov in prevaro škodovala poslovanju našega podjetja ter povzročila škodo v višini skoraj milijon evrov. Zaradi vseh teh okoliščin je pričelo pri nas škripati, ker nismo imeli dovolj denarja, da bi izplačali novembrsko plačo z božičnico. Zato mi kot direktorju ni preostalo drugega, kot da se prične postopek stečaja. To je bilo 11. decembra.

Sodnica je podjetju dala osem tednov oziroma časa do 18. februarja, da pripravimo program sanacije, da bi se stečajni postopek morebiti lahko preoblikoval v prisilno poravnavo. In to sedaj počnemo. Vseh 23 partnerjev, s katerimi sodelujemo, je že dalo pisno jamstvo, da bodo z nami sodelovali naprej, in to je ena ključnih zadev. S tem so namreč omogočili nadaljnje delo našim zaposlenim. V istem trenutku, ko smo šli v stečaj, je vse prevzela stečajna upraviteljica, vsi sodelavci pa so zavarovani prek posebnega jamstvenega sklada in vsi delavci bodo prejeli plačila. Novembrsko plačo z božičnico bodo prejeli konec januarja, za to jamči država. Plačo za december pa bodo od nas prejeli 15. januarja. Če pri naročnikih, kjer opravljajo delo naši zaposleni, upadejo naročila, ni varovalke. To so uspešna podjetja, o katerih nismo dvomili. Niti slučajno si nismo mislili, da bo upad dela pri njih tako drastičen, stroški odpuščenih delavcev pa so samo na nas.

Ampak, delavci dvomijo o vas tudi zaradi vaše preteklosti in se bojijo, da gre spet za izigravanje delavcev. Dejstvo je, da ste bili zaradi kršenja pravic delavcem v svoji takratni družbi HTS pogojno obsojeni.
Moram povedati, da tudi takrat ni šlo za izigravanje delavcev. Ampak takrat zadeve nisem javno komentiral. Tudi takrat so bili drugi nam dolžni denar. Takrat sem zaščitil svoje delavce, kar lahko jasno povem. Delavci so zame vedno na prvem mestu in niti enemu delavcu nisem ostal centa dolžan, tudi v Sloveniji ne. Moja največja kršitev, zaradi katere sem bil obsojen, je, da bom delavcem najprej izplačal plače, namesto da bi prej poravnal prispevke in dohodnino. In če je to napaka, jo vzamem nase. In zaradi tega sem bil tudi obsojen.

Čeprav delavcem niste izplačali plače, pričakujete, da bodo še naprej delali pri vas?
Da. Če ne bodo, bodo izgubili vse pravice, ker se potem to šteje kot neupravičen izostanek od dela. Drugače je, če na primer zbolijo. Menim, da je v tem trenutku najpomembneje to, da smo ohranili 150 delovnih mest. S stečajno upraviteljico pa smo se uspeli dogovoriti, da je odobrila štiristo evrov izplačila vsakemu delavcu pred prazniki, da ne bodo čisto brez denarja. Naslednja plača pa bo, kot rečeno 15. januarja.

Delavci so zaskrbljeni

Ko smo preverjali pri delavcih, so nekateri resda že prejeli 400 evrov, nekaj deset pa po naših informacijah (še) ne. Nekaj zaposlenih, ki ne želijo biti imenovani, moti tudi to, da za isto delo prejemajo različna plačila, razlike znašajo tudi 200 evrov na mesec, smo slišali. Med drugim so dejali tudi to, da jih vsaj malo tolaži dejstvo, da bodo za zapadla plačila delavcem poskrbeli avstrijski jamstveni skladi. Prav tako pa upajo, da bo Šilaka roka pravice v Avstriji prijela trdneje kot v Sloveniji, če ne bo izpolnjeval svojih obveznosti do zaposlenih.