Dars že več let opozarja, da je treba v strategijo poleg trajnostnih oblik prometa vključiti še širitev ljubljanskega obroča, saj napovedi kažejo povečevanje prometa, tako tovornega kot osebnega.

Ljubljanski obroč sam po sebi ne predstavlja težave, saj je avtocestno omrežje ustrezno načrtovano in prebivalcem širše Ljubljane omogoča dobro dostopnost. Težava je neustreznost ostalih prometnih sistemov, avtobusnega in železniškega prometa, je dejal član uprave Darsa Boštjan Rigler. Zaradi velikih časovnih izgub in slabe dostopnosti je vlak nekonkurenčen, tako je problem avtocestnega obroča v tem, da "predstavlja skoraj edino alternativo veliki večini prebivalcev širše ljubljanske regije".

Avtocestni obroč in vpadne krake obremenjujejo delovne migracije in predstavljajo 179.000 voženj z osebnim avtomobilom na dan. Tu so tudi migracije študentov in dijakov. Zlasti ob konicah se zaradi delovnih migracij pretočnost izjemno zmanjša. "Jasno je razvidno, da je predvsem na priključnih krakih ta delež izjemno visok, tudi nad 75 odstotkov," je navedel Rigler.

In kje iskati rešitve? Seveda v razvoju železniškega omrežja. Toda Rigler opozarja: "Študija glavnih in regionalnih železniških prog ugotavlja, da se število vozil na cestnem omrežju ne bistveno zmanjša. Ocenjeno je bilo, da okvirno manj kot za pet odstotkov."

Ukrepi trajnostne mobilnosti in razvoj železnic ne bodo rešili vseh težav. Sočasno in usklajeno bo treba začeti prostorsko umeščanje tudi projekta širitve ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnic, sicer nas kmalu čaka popoln kolaps.