V okviru XVI. izobraževalnih tožilskih dnevov na zboru državnih tožilcev na Bledu je Brezigarjeva predstavila svoje razmišljanje o državnem tožilstvu v letu 2009.

Generalna državna tožilka je v svojih razmišljanjih med drugim izpostavila odrejen pravosodni nadzor nad delom tožilstva. Kot je dejala, se je ta začel "zaradi nezadovoljstva politične stranke s tožilkino odločitvijo, da začne pregon v konkretni zadevi".

Ob tem je poudarila, da je minister upravičen odrediti nadzor in da "temu nismo nikoli nasprotovali", saj je lahko tak nadzor po njenih besedah celo dobrodošel, a le, če je njegov cilj prispevati k uspešnemu poslovanju tožilstev in "ni odrejen zaradi političnega ali medijskega efekta. "Zelo narobe pa je, če se z vnaprejšnjimi javnimi napovedmi in javnimi ocenami o domnevnih nepravilnostih, ki naj bi jih nadzor pokazal, kritizira delo tožilstva," je pripomnila.

Politika naj ne postavlja vprašanj, zakaj preganjamo določene storilce
Zato "od politike pričakujemo, da ne postavlja vprašanj, zakaj preganjamo določene storilce določenih kaznivih dejanj", saj predstavljajo takšna vprašanja, kot jih je tožilstvo po njenih besedah doživelo letos, "pritisk na neodvisen in strokovni organ slovenske države in kažejo na nespoštljiv odnos do tožilske inštitucije".

Kot je znano, je pravosodni minister Aleš Zalar nadzor nad tožilstvom uvedel septembra, in sicer potem, ko je vodja poslanske skupine Zaresa Cveta Zalokar Oražem na tožilstvo naslovila vprašanje, povezano z uvedbo kazenskega postopka zoper finskega novinarja Magnusa Berglunda.

Ker je predsednica ljubljanskega okrožnega državnega tožilstva Tamara Gregorčič nadzor zavrnila, je morala o njem odločati vlada, ki je nadzor konec septembra dovolila.