Brezigarjeva je na odboru dejala, da je glas generalnega državnega tožilca in slovenske tožilske organizacije v Evropi zelo cenjen. Foto: MMC RTV SLO
Brezigarjeva je na odboru dejala, da je glas generalnega državnega tožilca in slovenske tožilske organizacije v Evropi zelo cenjen. Foto: MMC RTV SLO
Preložitev je predlagala Cveta Zalokar Oražem, da bi lahko natančno preučila odgovor generalne državne tožilke. Foto: MMC RTV SLO
Sicer pa je Brezigarjava zavrnila navedbe, da je Slovenija zaradi dela državnega tožilstva v OECD dobila "rumeni karton". "Če je do kritike prišlo, je prišlo le zato, ker očitno nekdo v nasprotju z dejanskim stanjem obrekuje državne tožilce." Foto: RTV SLO

Nestrpnost do stroke in sodbe o našem delu, ki ne temeljijo na dejstvih in strokovnih merilih, so nevarne. Stroka se jim namreč težko upre, ker tu argumenti ne štejejo.

Barbara Brezigar

Preložitev je predlagala Cveta Zalokar Oražem (Zares), da bi, kot je pojasnila, lahko natančno proučila odgovor generalne državne tožilke Barbare Brezigar iz uvoda seje, "se vanj poglobila in nato vsebinsko diskutirala".

Potem ko je bil predlog izglasovan, je predsedujoči odboru Vinko Gorenak (SDS) sejo prekinil, kdaj bo ta svoje delo nadaljeval, pa bo sporočil naknadno. Na seji bi sicer moral odbor obravnavati še letno poročilo Informacijskega pooblaščenca za leto 2008.

Razprav trajala samo 40 minut
Razprava o delu državnega tožilstva, ki jo je sicer odbor začel že 8. julija, je tako danes trajala vsega 40 minut, pri čemer je večji del pripadel odgovoru generalne državne tožilke na očitke poslancev koalicije, ki so jih ti na račun dela tožilstva izrekli 8. julija.

V preostalem delu razprave je Zalokar Oražmovo med drugim zanimalo, zakaj je tožilstvo uvedlo kazenski pregon zoper finskega novinarja in avtorja oddaje finske televizije o Patriji Magnusa Berglunda. Predstavniki tožilstva so ji pojasnili, da je bil pregon uveden zato, ker obstaja utemeljen sum storitve kaznivega dejanja. O tem, ali dejansko obstaja, pa bo, kot so pojasnili, na koncu tako ali tako "odločalo sodišče, in ne politika".

Brezigarjeva: "Politični populizem ne more biti merilo za delo tožilcev"
Sicer pa je Brezigarjeva zavrnila navedbe, da je Slovenija zaradi dela državnega tožilstva v OECD dobila "rumeni karton". "Če je do kritike prišlo, je prišlo le zato, ker očitno nekdo v nasprotju z dejanskim stanjem obrekuje državne tožilce," je dejala. Politični populizem po njenem ne more biti merilo za delo tožilcev. Prav tako je sporočila, da je glas generalnega državnega tožilca in slovenske tožilske organizacije v Evropi zelo cenjen.

Prav tako se po njenem ne bi se smelo dogajati, da kriminal brez ustreznega odziva pomembnih akterjev v družbi tožilčevo delo pospremi z oglasom Psi lajajo, karavana gre dalje. "Nestrpnost do stroke in sodbe o našem delu, ki ne temeljijo na dejstvih in strokovnih merilih, so nevarne. Stroka se jim namreč težko upre, ker tu argumenti ne štejejo," je zaključila.

Patria omenjena v delu o skupnih preiskovalnih skupinah
Na očitek, da v poročilu ni ničesar o zadevi Patria, je odgovorila, da je primer opisan v delu, ki govori o skupnih preiskovalnih skupinah. Poleg tega so konkretne zadeve v poročilu navedene le kot primer, brez konkretnih podatkov, je dejala. Zavrnila je tudi očitke, da so v poročilu zgolj "hvalisanja".

Na očitke, da tožilstvo skorajda ne preganja gospodarskega kriminala, je odgovorila s številkami. Te po njenem namreč jasno kažejo, da tožilstvo to vrsto kriminala preganja. V letu 2008 so bile vložene obtožnice zoper 475 pravnih oseb, zoper 272 so bile pozneje izrečene tudi obsodilne sodbe. Poleg tega je bilo do konca junija letos vloženih 148 obtožnic, je povedala.

Tudi Čista lopata še vedno v teku
Po njenem ne držijo niti navedbe, da se je preiskava v zadevi "Čista lopata" praktično ustavila. Kot je povedala, sta bili do zdaj v zadevi vloženi dve obtožnici, opravljeni sta bili dve sodni preiskavi, v delu zadeve intenzivno poteka še en kazenski postopek. "Potekal bi še intenzivneje, če bi bilo vse po naši volji in bi pri zadevi delalo več kriminalistov in drugih ljudi na policiji," je dejala.

Zavrnila je tudi navedbe, da je državnih tožilcev več kot kazenskih sodnikov in da sodniki kljub temu opravijo več dela. "228 razpravljajočih mladoletniških in preiskovalnih sodnikov deluje na 55 lokacijah. Vse njihove naloge pokriva 164 državnih tožilcev z 22 lokacij," je še navedla.

Nestrpnost do stroke in sodbe o našem delu, ki ne temeljijo na dejstvih in strokovnih merilih, so nevarne. Stroka se jim namreč težko upre, ker tu argumenti ne štejejo.

Barbara Brezigar