Namesto dobrih 35 milijonov evrov je v proračunu za letošnje leto na voljo le 17 milijonov evrov sredstev za javna dela. To pomeni, da bo teh del za polovico manj. Odločitev je po vsej državi povzročila precej nezadovoljstva in razočaranje, saj so marsikje z javnimi deli vsaj začasno reševali vprašanje visoke brezposelnosti, je za TV Slovenija poročala Janja Koren.
Posebej ogorčeni so na Gorenjskem, kjer bodo letos v javna dela vključili le 77 brezposelnih, lani pa so jih 300. Zgornjegorenjski župani so zato pristojnemu ministru za delo Ivanu Svetliku poslali ostro pismo, v katerem ga pozivajo k večjemu posluhu za javna dela in opozarjajo, da država tako brezposelne še bolj odrinja na rob družbe.
Razočaranje in strah pred prihodnostjo
"Pričakovala sem, da bom zaposlena naprej, do upokojitve, in zdaj se mi je vse sesulo. Ne smem razmišljati naprej, kaj me čaka. Glede na to, da sem toliko stara, je službo v Bohinju težko dobiti," razlaga 55-letna Anica, ki je službo po stečaju podjetja izgubila pred desetimi leti. Od takrat je zamenjala nekaj začasnih služb, veliko mesecev je preživela na zavodu za zaposlovanje. Lansko leto je bilo zanjo eno srečnejših, saj je prek javnih del dobila zaposlitev v knjižnici, a žal le do konca leta.
Podobna je zgodba 37-letne Andreje, ki je invalid druge kategorije in ima tri otroke. Prek javnih del je dobila delo v domu starostnikov, kjer je leto in pol pomagala varovancem pri hranjenju, sprehodih in drugih aktivnostih. Tik pred novoletnimi prazniki je izvedela, da ni več med izbranci za vključitev v javna dela. "Cel dan sem prejokala, sem mislila, da bo konec sveta," opisuje svojo razočaranje.
Pomoč bi potrebovali tudi delodajalci
Tudi v knjižnici in v domu starostnikov si želijo, da bi Anica in Andreja lahko ostali, saj jim pomoč manjka. "Moram reči, da je izpad res gromozanski, manjkajo nam roke za delo, predvsem stanovalcem manjkajo," poudarja socialna delavka v Domu starostnikov sv. Martina Alenka Zorč. Namesto treh imajo namreč samo še eno delavko prek javnih del.
Meril ni, izbrance so izžrebali
Ob tem občutnem zmanjšanju sredstev pa se vsem zdi nesprejemljiv tudi način določanja tistih, ki bodo dobili javno delo. Izbrance so namreč izžrebali, saj jih po veljavnih merilih ni bilo mogoče drugače izbrati.
Zoran Kotolenko z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pojasnjuje, da je žreb potreben, saj je bilo na razpis za javna dela oddanih trikrat več vlog, kot je razpoložljivih sredstev. Glede prepolovitve sredstev za programe javnih del predstavnik ministrstva poudarja, da se letos javna dela izvajajo v obsegu, kot pred letom 2010. Lani so se namreč zaradi protikriznih ukrepov ta podvojila. Zdaj so znova takšna, kot so bila v letih pred tem.
Spet nazaj na zavod za zaposlovanje
Vsi, ki so delo zdaj izgubili, pa so znova morali na zavod za zaposlovanje. Dneve preživljajo v čakanju, ali bodo dobili nadomestilo za brezposelnost, ki pa bo opazno nižje, kot je plačilo za javna dela. Za šesturni delovnik namreč zaposlenim pripada minimalna plača 560 evrov. Z zmanjšanjem prihodkov se tako širi strah tudi za preživetje.
Kotolenko ob tem iskalcem priporoča, da si pozorno preberejo obvestila na spletnem mestu republiškega zavoda za zaposlovanje in dodaja, da javna dela niso edini zaposlovalni program, ki je na voljo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje