Dve tretjini mladih sta dosegli srednješolsko izobrazbo. Foto: BoBo
Dve tretjini mladih sta dosegli srednješolsko izobrazbo. Foto: BoBo
Prodajalka
Najpogostejša zaposlitev med mladimi ženskami je 'prodajalka'. Foto: EPA

Ker se slovenska mladina za različne korake, ki določajo prehod iz mladostjo v odraslost (delo, ekonomska neodvisnost, stanovanjska neodvisnost), odloča vse pozneje, je državni statistični urad pričujočo raziskavo izvedel v starostni skupini med 20 in 34 leti.

Ne glede na starostno opredelitev bo mladih v naslednjih 50 letih vse manj. Že v času slovenske samostojnosti se je njihovo število zmanjšalo za več kot 34.000, do leta 2059 pa jih bo za nadaljnjih 113.000 manj.
Do leta 2030 bo tako delež mladih v Sloveniji nižji za skoraj tretjino. Upad bo opazen tudi na ravni Evropske unije. V povprečju bo tam mladih manj za dobrih 16 odstotkov.

Velika večina mladih s srednješolsko izobrazbo
Le sedem odstotkov mladine je ostalo pri končani osnovni šoli, srednjo šolo je končalo več kot 66 odstotkov, petina pa je dokončala višjo ali visoko šolo. Trenutno se tretjina mladih izobražuje, na ta delež pa ima v Sloveniji precejšen vpliv državno financiranje, ki je nekoliko višje od evropskega povprečja.

Od leta 2008 dvakrat več brezposelnih mladih
Na področju zaposlenosti mladih je Slovenija v nekoliko boljšem položaju kot EU. Delovna aktivnost je višja, brezposelnost pa nižja od evropskega povprečja. Kljub temu je opazen trend poslabševanja. Trenutno je med mladimi 294.000 oseb delovno aktivnih, kar je za 39.000 manj kot v obdobju gospodarskega razcveta (leto 2008); število neaktivnih pa je v primerjavi z istim obdobjem naraslo s 73.000 na 82.000 mladih. Število brezposelnih mladih se je v tem času podvojilo, še vedno pa je za dva odstotka nižje od evropskega povprečja.

Veliko zaposlitev za določen čas
V primerjavi s starejšimi segmenti populacije je med mladimi zelo veliko zaposlitev za določen čas, takih zaposlitev je kar tretjina. Povečuje se število samozaposlenih, spomladi leta 2012 je doseglo 22.000 oseb.

Prodajalke in skladiščniki
Med poklici, ki so jih opravljali mladi, sta najbolj značilna 'prodajalka' za ženske in 'skladiščnik' za moške.

21.000 študentov dela prek servisa
Posebnost slovenskega trga dela je delo prek študentskih servisov. Teh je za 21.000, v povprečju pa delajo 26 ur na teden. Kar 27 odstotkov jih opravlja delo za poln delovni čas, kar pomeni, da jim servis predstavlja nadomestek redne zaposlitve.

Največ brezposelnih ekonomistov, administratorjev
Septembra je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih skoraj 35.000 oseb, starih od 20 do 34 let. Največ med njimi jih je imelo strokovno izobrazbo s področja ekonomije, organizacije in administracije. Za slovenski trg dela je torej značilno, da se na njem pojavlja precej več družboslovcev, kot jih trg dejansko potrebuje.

Nizko tveganje revščine predvsem zaradi staršev
Leta 2010 je bila stopnja tveganja revščine za mlade celo najnižja v Evropski uniji, pa tudi danes je relativno nizka, ugotavlja Urad. Glavni razlog pa tiči v dejstvu, da se slovenski mladi zelo pozno odselijo od doma. Zelo pozno pa se odselijo večinoma zato, ker si z svojimi povprečni dohodki večinoma ne morejo privoščiti lastnega stanovanja ali podnajema.

Leta 2010 je tako kar 60 odstotkov mladih živelo z vsaj enim izmed staršev. Največ jih sicer na tak način živi na Slovaškem (71 odstotkov), najmanj pa na Danskem (18 odstotkov).

Mesečna neto plača, ki so jo leta 2011 prejemali mladi, je znašal 830 evrov.